Uvodoma je bila predstavljena problematika popašenosti travinja od rastlinojede parkljaste divjadi v določenih območjih v Sloveniji. Pri nas se je, podobno kot v večini drugih evropskih držav, v zadnjih desetletjih znatno povečala številčnost in prostorska razširjenost večine vrst prostoživečih parkljarjev, pri nas zlasti jelenjadi in divjega prašiča. Naraščanje številčnosti rastlinojedih parkljarjev, sprememba njihove rabe prostora pa povzročata tudi konflikte: škode na kmetijskih in gozdnih površinah, trke divjadi z vozili in nenazadnje tudi popašenost travinja s strani jelenjadi, ki je posebej izrazita v nekaterih delih Slovenije (zlasti na Kočevskem). Paša na travinju lahko znižuje količino pridelanega sena oz. travne silaže in s tem kmetove dohodke. Kljub temu, da se je odvzem jelenjadi od leta 2005 povečal za 5 do 6 krat, pa lahko lokalno gostote jelenjadi še vedno ostajajo (pre)visoke, kar se odraža tudi na lokalno povečanih škodah od jelenjadi, vključno s popašenostjo travinja. Zato je bil na seji podan predlog, da se za ta namen preuči možnost uvedbe nadomestila v Strateškem načrtu Slovenije v okviru Skupne kmetijske politike 2023-2027.

V nadaljevanju seje so bili predstavljeni predlogi intervencij s področja gozdarstva v novem Strateškem načrtu Skupne kmetijske politike (SN SKP) 2023-2027. Direktorat za gozdarstvo in lovstvo si prizadeva, da bi se v nov SN SKP 2023-2027 vključili že obstoječi gozdarski ukrepi iz sedanjega Programa razvoja podeželja 2014-2020 (naložbe v mehanizacijo in opremo za delo v gozdu, naložbe v prvo predelavo lesa in digitalizacijo, naložbe v ureditev gozdne infrastrukture, sanacija gozdov poškodovanih zaradi ujem, ustanovitev skupin proizvajalcev na področju gozdarstva, usposabljanje lastnikov gozdov za varno delo v gozdu), ki se dopolnijo z naložbami v ustanovitev in razvoj gozdnih drevesnic, naložbe v protipožarno infrastrukturo in urejanje hudourniških območij.

Člani Sveta so se seznanili tudi z aktualnim stanjem pri pripravi Strateškega načrta ter z usklajevanji o Skupni kmetijskih politiki, ki so potekala konec maja na Svetu EU za kmetijstvo in ribištvo v Bruslju. Minister Podgoršek je ob tem izpostavil težnjo Evropskega parlamenta k višjemu deležu sredstev za Shemo za podnebje in okolje v I. stebru, povečanju sredstev za okoljske vsebine v drugem stebru, kar pa skupaj vodi v smer zmanjšanja reformnih, razvojnih oz. ekonomsko naravnanih investicijskih sredstev. Zato so se države članice odločile vztrajati na svojih stališčih, Evropski parlament pa ni ponudil novega predloga.

Člani Sveta za OMD so: Janez Beja (predsednik, Kmetijsko gozdarska zbornica), Tomaž Cunder (Kmetijski inštitut Slovenije), Andreja Ferreira (Gozdarski inštitut Slovenije), Anton Perpar (Biotehniška fakulteta), Karmen Pažek (Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede UM), Nina Križnik, Anka Miklavič Lipušček (Gospodarska zbornica Slovenije), Alenka Marjetič Žnider (Zadružna zveza Slovenije), Boris Orešek (Sindikat kmetov Slovenije), Irena Ule, Jožica Gričnik (Zveza kmetic Slovenije), Roman Savšek (Zveza društev rejcev drobnice), Ana Vovk (Univerza v Maribor), Marjan Hren /Zveza lastnikov gozdov Slovenije), Doris Letina (Zveza slovenske podeželske mladine), Sašo Hrovat (Triglavski narodni park), Metod Jagodic, Klemen Černuta, Velislav Žvipelj (Slovenski regionalni razvojni sklad)