Napredek Rima, zadrtost Beograda

V luči Pučnikove ocene mednarodnega položaja je zanimivo pogledati dve prestolnici, ki sta bili za slovensko osamosvajanje med najpomembnejšimi. »Če se bo v Srbiji še nadaljevalo zlorabljanje položaja, ne bomo mogli storiti drugega, kot da se postavimo na stran tistih, ki so zlorabljeni.« Na podlagi teh besed italijanskega zunanjega ministra De Michelisa o srbskem onemogočanju predsednika Mesića je postajalo jasno, da je Italija začela spreminjati svojo politiko do osamosvajanja Slovenije, ki je bila dotlej strogo na strani »integritete Jugoslavije«.

Na drugi strani je Delov dopisnik iz Beograda poročal, da tam le redki verjamejo, da bo Slovenija res storila, kar je napovedovala, in 26. junija razglasila samostojnost. V Beogradu je prevladovalo mnenje, da bi se Slovenci s takim dejanjem vrgli v naročje Italijanom in Avstrijcem. Predvsem pa so bili prepričani, da neodvisne Slovenije ne bo dovolila jugoslovanska armada.

Vodja Demosa v štajerski prestolnici

Dr. Jože Pučnik je v Mariboru sodeloval na Demosovem posvetu za Koroško in Štajersko, ki je bil namenjen regijam in medijski dejavnosti, a se je vsebinsko težišče prevešalo na stran aktualnih političnih dogodkov. Ocenil je, da Evropa šele zdaj ugotavlja, da je Jugoslavija lahko kvečjemu povezava samostojnih in neodvisnih držav: »Vemo, da mora ta federacija najprej razpasti na posamezne dele, ki se bodo med seboj lahko povezovali po načelih prostovoljnosti, enakopravnosti in medsebojnih interesov.« Glede mednarodne umestitve prihodnje države je izrazil prepričanje, da bodo Slovenijo nekatere države, denimo Nemčija, zelo hitro priznale, druge pa bodo čakale in zavlačevale. Pučnik je komentiral tudi notranjepolitično dogajanje. Poudaril je zavezanost Demosa volivcem, da kljub težkim razmeram svoj osamosvojitveni program uresniči, medtem ko so »cilji opozicije jasni: razkrojiti Demos«.

Komisija za obrambo obsodila vmešavanje jugoslovanske vojske

Komisija je ugotovila, da se je vojaški vrh v Beogradu odločil z vsem sredstvi, s silo in ne glede na žrtve urejati ustavne in z zveznimi zakoni urejene pristojnosti. Komisija je opozorila, da je Slovenija že sprejela ustavne amandmaje, zakon o obrambi in zaščiti, zakon o vojaški dolžnosti in da se že pripravlja program nacionalne varnosti. Glede referenduma je ugotovila, da je bila odločitev jasno in glasno naznanjena tako jugoslovanski kot mednarodni javnosti. Najostreje je obsodila vmešavanje in oviranje jugoslovanske vojske, da bi preprečila izvedbo demokratično sprejetih odločitev. Komisija je dodala tudi, da jugoslovanska vojska s takim delovanjem v Sloveniji ne žanje zaupanja.

Nekateri najvišji politiki v nevarnosti

Obrambni minister Janez Janša je za Večernji list povedal, da vojaški vrh namerava uprizoriti sojenje proti nekaterim ključnim nosilcem oblasti v Sloveniji in na Hrvaškem. Kot je dejal, je koordinacijski odbor republiških organov ugotovil, da je jugoslovanska vojska v Sloveniji že hotela prijeti nekatere pomembne funkcionarje, jih nevtralizirati in jih prek vojaških pravosodnih organov, ki so neposredno podrejeni generalnemu štabu, obtožiti neupoštevanja zveznih zakonov. »Namen ugrabitve je vedno povzročiti nemir v nasprotnem taboru. Vedno pa ugrabitve na koncu prizadenejo tistega, ki jih je ukazal,« je še dodal obrambni minister.

Vladna delegacija v Belorusiji

Predsednik vlade Lojze Peterle je skupaj z gospodarskim ministrom, predstavnikom zunanjega ministrstva in predsednikom gospodarske zbornice vrnil obisk beloruskemu premierju Vjačeslavu Kebiču, ki je Slovenijo obiskal leto poprej. Gostje in gostitelji so izmenjali poglede na razmeroma soroden položaj, saj se je Belorusija otresala sovjetske nadoblasti, Slovenija pa jugoslovanske. Predsednika obeh vlad sta v Minsku podpisala dvostranski sporazum o gospodarskem, znanstveno-tehničnem in kulturnem sodelovanju.

Nagodetov proces razveljavljen

Vrhovno sodišče je razveljavilo montirani politični proces, ki je bil izveden 12. avgusta 1947, poimenovan pa po Črtomirju Nagodetu. Na tem procesu so bili trije, med njimi Ljubo Sirc, ki so mu kazen kasneje spremenili na 20 let prisilnega dela, obsojeni na smrt s streljanjem, drugi na dolge zaporne kazni. Proces je bil razveljavljen z ugotovitvijo dejstva, da je sodba slonela na lažnih obtožbah.

Avtor: Lenart Rihar

Viri in literatura:

• Večer, 4. 6. 1991.
• Delo, 4. 6. 1991.
• Dnevnik, 4. 6. 1991.
• Janša, Janez. Premiki: Nastajanje in obramba slovenske države 1988–1992 (3. dopolnjena izdaja). Ljubljana, Mladinska knjiga, 2013.

Urad vlade za komuniciranje dovoli objavo članka na drugih spletnih straneh pod pogoji:

• besedilo je avtorsko delo in mora biti objavljeno nespremenjeno in v celoti
• ustrezna navedba vira: gov.si/slovenija30