Minister Hojs je italijansko kolegico seznanil s prednostnimi nalogami na področju notranjih zadev. To so celostno upravljanje z migracijami, krepitev schengenskega prostora, v povezavi s tem tudi varnost v EU in Sloveniji, regionalna prioriteta je Zahodni Balkan.

»Precej časa sva namenila vprašanju migracij. Slovenija in Italija sta pod pritiskom nezakonitih migracij. Strinjala sva se, da moramo najti skupno in celovito rešitev na ravni EU. Tudi temu se bomo posvečali med našim predsedovanjem,« je dejal minister in dodal: »Kot enega prvih korakov za napredek pri pogajanjih vidim krepitev mandata Evropskega azilnega podpornega urada EASO, ki nudi operativno pomoč državam članicam. Prizadevali si bomo najti ustrezne rešitve. Kljub različnim stališčem lahko tukaj, kot mi je zagotovila ministrica, računamo tudi na pomoč Italije, kar me veseli.« Ministra sta se ob tem strinjala, da je treba za celovito upravljanje migracij odpraviti temeljne vzroke za migracije, okrepiti vračanje in preprečiti tihotapljenje migrantov in trgovino z ljudmi.

Pogovarjala sta se tudi o trenutni migracijski situaciji v obeh državah. Stanje na meji sta si ogledala tudi iz policijskega helikopterja. Minister je italijanski kolegici predstavil statistične podatke za Slovenijo. V obdobju od 1. 1. 2021 do 30. 4. 2021 je bilo obravnavanih 1.642 nezakonitih prehodov državne meje, lani v tem obdobju pa 2.413, kar predstavlja 32-odstostno zmanjšanje. Obravnavanih je bilo 550 izraženih namer podaje prošenj za mednarodno zaščito, število v primerjavi z enakim obdobjem lani, ko je bilo teh 820, predstavlja zmanjšanje za dobrih 30 odstotkov.

»Slovenska policija dobro sodeluje s pristojnimi italijanskimi varnostnimi organi, operativne službe se sproti dogovarjajo o oblikah sodelovanja, kar sva z ministrico pozdravila. Dogovorila pa sva se tudi, da v kratkem ponovno uvedemo mešane patrulje na slovensko-italijanski meji, nadzor pa se bo opravljal tudi z droni.«

Med slovenskim predsedovanjem bo na področju notranje varnosti glavni poudarek na zagotavljanju visoke ravni varnosti v EU, zlasti kot rezultat boljšega in okrepljenega policijskega sodelovanja. Eden pomembnejših dosjejev na ravni EU za zagotavljanje višje stopnje varnosti je sprememba uredbe o Europolu. Ministra sta podprla krepitev mandata Europola, z dodatnimi pristojnostmi bo lahko nudil še večjo podporo državam članicam, še posebej pri analizi velikih podatkovnih zbirk, prav tako pa je bistvena močnejša vloga Europola pri inovacijah in razvoju sodobnih orodij za policijsko delo.

Cilj slovenskega predsedovanja je tudi vzpostavljanje višje stopnje varnosti v regiji Zahodnega Balkana. »Okrepiti želimo policijsko sodelovanje v partnerstvu s temi državami in izmenjavo informacij, posebej na področju preiskovanja in preprečevanja spolnih zlorab otrok in pogrešanih oseb,« je še dejal minister.

Ob koncu sta se ministra pogovarjala tudi o možni skupni nabavi opreme za policiste.