Današnje  zasedanje komisije se je začelo z uvodnim video nagovorom ministra za okolje in prostor mag. Andreja Vizjaka, ki je pozdravil udeležence zasedanja in izpostavil dosežke Slovenije v okviru  Barcelonske konvencije in izvajanja EU Jonsko-Jadranske strategije. Poudaril je tudi, da Slovenija danes prevzema predsedovanje Sredozemski komisiji za trajnostni razvoj za obdobje dveh let (2021-2023). Slovenija bo tudi v okviru predsedovanja Svetu EU vodila Sestanek držav pogodbenic Konference o podnebnih spremembah (COP 22)  Barcelonske konvencije,  decembra 2021 v Turčiji.

Tatjana Hema, namestnica koordinatorja Mediteranskega akcijskega programa (UNEP/MAP) je v uvodu  pozdravila ter poudarila, da  je Slovenija gostiteljica dogodka in vodilna država pri izvajanju celovitega upravljanja z obalo in morjem v ekoregiji Jadran, kar je pomembno za zeleno renesanso in uspešen prehod v trajnostno modro ekonomijo na morju in obali.

Sredozemsko komisijo za trajnostni razvoj tvorijo reprezentativne raziskovalne organizacije,  predstavniki lokalnih skupnosti, mediteranskih mest, gospodarstva in drugih uporabnikov obalnih in morskih virov Sredozemlja ter  nevladne organizacije (Green Peace, WWF in tako dalje). Gre za najširšo obliko povezovanja odgovornih uporabnikov Sredozemlja (morja in obale) z namenom trajnostnega upravljanja z njegovimi viri. Komisija bo razpravljala o  programu dela Barcelonske konvencije 2021-2023, kot tudi o novi Sredozemski strategiji trajnostnega razvoja in podala svoja stališča ter priporočila. Ta vsebinski program se bo sprejemal in potrjeval decembra 2021 na zasedanju držav pogodbenic COP 22 v Turčiji (od 7. do 10. decembra 2021). Slovenija si bo prizadevala za vzpostavitev sinergij in povezav za izvajanje Regionalne konvencije  evropske makroregionalne Strategije za Jadran in Ionijo z izvajanjem Barcelonske konvencije.

Slovenija želi, da skupaj okrepimo partnerstvo za doseganje ciljev ob skupnem morju. Prav zdaj, v obdobju po  epidemiji covid-19, potrebujemo novo, pošteno, aktivno čezmejno sodelovanje za prehod v trajnostno modro ekonomijo za zeleno renesanso Sredozemlja. Slovenija ima dosežke, ki so podlaga za spremembo trendov, ki povzročajo degradacijo okolja, zdravja ljudi ter višanje kakovosti življenja na obali skupnega morja. Med te dosežke uvrščamo sprejem in izvajanje:

-      Strategije trajnostnega razvoja Sredozemlja (COP 14, Slovenija/Portorož, 2005), ki je prva strategija trajnostnega razvoja za regionalno morje na globalni ravni;

-      Protokol za celovito upravljanje z obalnim območjem (ICZM Protocol), Slovenija ga je ratificirala prva, in sicer 25. septembra, 2009, zato je 25. september mednarodni Sredozemski dan obale;

-      ekosistemski pristop (EcAp) pri upravljanju z obalo in morjem v ekoregijah Jadrana in Ionije  s predlogom Pilotnega projekta (UNEP/MAP in EUSAIR) za krepitev sinergij regionalno/subregionalno.

Prav z aktivno uporabo teh vsebin smo v Sloveniji v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi na obali uspeli pripraviti sodobni Pomorski prostorski načrt, ki povezuje celovito upravljanje z obalo s prostorskim načrtovanjem na morju. Načrt je sodoben zato, ker vključuje zeleno infrastrukturo - modre in zelene koridorje, ki omogočajo ekološko povezljivost, kar je osnova za  doseganje dobrega ekološkega stanja pri načrtovanju modrega razvoja v ekoregiji Jadran. Modra ekonomija upošteva modro in zeleno infrastrukturo pri načrtovanju razvoja zaradi gospodarskega pomena ekosistemskih storitev obale in morja, saj omogočajo vodno, prehransko in podnebno varnost ljudi ob skupnem morju.

V prihodnjih dneh bodo na zasedanju obravnavali podnebne in okoljske spremembe v Sredozemlju, trajnostno proizvodnjo in uporabo naravnih virov, prehod v trajnostno modro ekonomijo v post-covid obdobju kot zelene renesanse Sredozemlja. Zaključki tega zasedanja bodo prispevek k programu Barcelonske konvencije v obdobju 2022-2023.