Minister je pozdravil strategijo, ki jo še podrobno preučujemo. »Velik dosežek bi bil, če bi države članice dosegle soglasje, da bodo priporočila postala obvezujoča.« Poudaril je tudi, da morajo biti kontrole na notranjih mejah sorazmerne in začasne, uvedene pa le v nujnih primerih. »Ob tem pa je treba za dosego schengenskega območja brez kontrol na notranjih mejah okrepiti nadzor zunanjih meja.« Naš cilj je polno delujoče in odporno schengensko območje, kar bo tudi ena od prednostnih nalog prihajajočega slovenskega predsedovanja Svetu EU. Poleg te bodo prednostne naloge, ki jih je minister Aleš Hojs predstavil ob koncu zasedanja, tudi celostno upravljanje z migracijami ter zagotavljanje visoke stopnje varnosti v EU in Sloveniji, regionalna prioriteta pa je regija Zahodnega Balkana.

Ob delovnem kosilu so ministri razpravljali o skupnem upravljanju migracijskih tokov. Ob tem je minister poudaril, da si moramo prizadevati za čim boljši nadzor zunanje meje EU ter okrepljeno vračanje, kar bi lahko dosegli tudi s sklenitvijo vzajemnih partnerstev s tretjimi državami. Osredotočiti se moramo tudi na odpravo vzrokov za migracije. »Portugalsko predsedstvo je na tem področju opravilo veliko delo, posebej s skupnim zasedanjem z ministri za zunanje zadeve in z nedavno ministrsko konferenco, kjer so sodelovali tudi afriški partnerji,« je za opravljeno delo minister Hojs čestital portugalskemu kolegu ter napovedal slovenska prizadevanja v boju proti nezakonitim migracijam, še posebej v regiji Zahodnega Balkana.

Ministri so razpravljali tudi o vplivu covida 19 na boj proti kriminalu. Dobro leto po začetku pandemije je primeren čas za razpravo o pridobljenih izkušnjah, je minister Hojs podprl prizadevanja portugalskega predsedstva. »Na hitro smo se morali prilagoditi novi resničnosti, na delo od doma in v virtualnem okolju, kar je v začetku upočasnilo izmenjavo informacij.« Boj proti kriminalu, povezan s pandemijo covida 19, je prednostna naloga Slovenije na področju notranje varnosti. »Redno izmenjujemo informacije z drugimi državami članicami in pristojnimi agencijami EU, s tem pa bomo nadaljevali tudi v prihodnje.«

Na zasedanje pa je bila uvrščena tudi razprava o vplivu umetne inteligence na notranjo varnost, potem ko je Evropska komisija 21. aprila 2021 predstavila predlog uredbe, katere cilj je, da bi Evropa postala svetovno vozlišče za zaupanja vredno umetno inteligenco. Minister je podprl oblikovanje pravil na ravni EU za ureditev uporabe umetne inteligence. »Želeli pa bi si, da bi predlog bolj upošteval posebne potrebe organov odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj. Predlagana ureditev bi lahko omejila uporabo tehnologij umetne inteligence s strani policijskih organov. Ker gre za zelo pomembno skupnost, zagotovo ni v našem interesu, da vzpostavimo sistem, ki bi izjemno upočasnil ali celo zaustavil razvoj ter zmanjšal učinkovitost policijskih organov v boju proti kriminalu,« je slovensko stališče predstavil Hojs.

Predsedstvo je poročalo tudi o stanju pogajanj in napredku pri posameznih zakonodajnih aktih, tudi o paktu o paktu o migracijah in azilu ter predlogu uredbe o Europol.