Uvodoma je minister dr. Podgoršek člane Sveta seznanil z aktualnimi aktivnostmi ministrstva, med drugim je predstavil stanje na področju reforme Skupne kmetijske politike (SKP) in pomembnost dosega političnega dogovora na ravni institucij EU konec meseca junija na Svetu za kmetijstvo in ribištvo, o stanju predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zadrugah, predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijstvu ter o zaključevanju javne razprave za  predlog interventnega zakona o ukrepih za odpravo posledic aprilske pozebe v kmetijstvu.

Člani Sveta so se nadalje seznanili s predlogom finančnega okvirja za obdobje 2021-2027, kjer ima Slovenija na voljo 1,8 milijarde evrov in je ključen člen v nadaljnjem usmerjanju razvoja slovenskega kmetijstva. Finančni okvir sestavljajo sredstva za Prehodno obdobje 2021, 2022; Načrt za okrevanje in odpornost 2021-2026 ter Strateški načrt 2023-2027, ki ga na ministrstvu intenzivno pripravljamo in ga mora Slovenija predvidoma do konec letošnjega leta posredovati na Evropsko Komisijo, čeprav  pogajanja  o zakonodajnih predlogih še vedno niso zaključena. V prehodnem obdobju so sredstva na I. stebru namenjena neposrednim plačilom, vinu in čebelam, na II. stebru Programu razvoja podeželja (PRP) 2014-2020, kjer velja ''stara pravila- nov denar'' in dodatna EURI sredstva v okviru PRP 2014-2020 za odporno, trajnostno in digitalno okrevanje gospodarstva v skladu s cilji okoljskih in podnebnih zavez Unije ter novimi ambicijami iz Evropskega zelenega dogovora. V okviru Načrta za okrevanje mora država nameniti 37% sredstev za podnebne naložbe, 20 % pa za digitalni prehod. Najmočnejši projekt je Digitalizacija, kjer se bodo razvijala orodja za pospešen razvoj podeželja. V okviru Strateškega načrta 2023-2027 bo končni nabor intervencij narejen glede na razpoložljiva finančna sredstva, prioritizacijo, cilje in pričakovane rezultate ter v usklajevanjih z deležniki ter Evropsko Komisijo. Konec junija je načrtovana širša javna razprava o posameznih vsebinah Strateškega načrta.

V nadaljevanju so se člani seznanili s prednostnimi nalogami Slovenije v času predsedovanja Svetu EU. Predsedstvo v tem 6-mesečnem obdobju usmerja delo Sveta EU, to pomeni - vodi sestanke na vseh ravneh Sveta EU in išče kompromisno rešitev, kadar so mnenja deljena, ter tako pomaga zagotoviti neprekinjenost dela EU v Svetu. Pomeni pa tudi priložnost, da se naslovijo tudi »lastne« nacionalne vsebine in na ta način nadgraditi izvedbo t.i. »podedovane agende«, t.j. redno delo v Svetu, ki je vezano na zakonodajne predloge Komisije. Vezano na redno delo v Svetu EU, bo ena od osrednjih tem zaključevanje reforme SKP po letu 2020, v sklopu katere nameravamo izvesti delavnico o nacionalnih strateških načrtih ter politično razpravo na zasedanju ministrov. Na področju kmetijstva bo v kontekstu Evropskega zelenega dogovora in odziva na nepričakovane dogodke poudarek na trajnostnem kmetijstvu in razvoju podeželja. V luči tega  se bo obravnaval Akcijski načrt za ekološko kmetijstvo ter priprava Sporočila o izrednih ukrepih za zagotovitev preskrbe s hrano in prehranske varnosti. V okviru napovedane objave Dolgoročne vizije za podeželska območja želi Slovenija nasloviti temo Krepitev dialoga med urbanim in ruralnim okoljem, digitalizacijo in modernizacijo podeželja ter vlogo žensk na podeželju. Z razpravami na Svetu bomo naslovili temo o izboljšanju položaja kmetov v verigi preskrbe s hrano in vprašanje označevanja porekla proizvodov, zlasti označevanja porekla mešanic medu. Prav tako smo močno vpeti v priprave na zasedanje Vrha Organizacije združenih narodov (OZN) o prehranskih sistemih (FFS 2021). Na področju gozdarstva bo v ospredju vsebinska razprava o Strategiji EU za gozdove. Izvajale se bodo aktivnosti na področju boja proti nezakoniti sečnji in z njo povezani trgovini, ter krčenju in degradaciji gozdov. Na področju ribištva bo potekalo vodenje zelo zahtevnih političnih pogajanj med državami članicami o ribolovnih možnostih za naslednje leto ter zaključevanje dela o prenovi sistema nadzora v ribištvu. Na področju varne hrane, veterinarskih in fitosanitarnih vsebin se bo prizadevalo za najvišjo možno mero pozornosti in skrbi za zagotavljanje varnosti potrošnikov, zaščito visokih standardov, ki veljajo v EU, sodelovanje v boju proti širjenju nekaterih bolezni živali preko meja, varstvo dobrobiti živali, krepitev digitalizacije v veterinarski služi. Članom je bil tudi predstavljen politični koledar, koledar neformalnih dogodkov v Sloveniji, sestankov v Bruslju in v okviru mednarodnih institucij.

Na koncu tokratnega zasedanje je bilo predstavljeno stanje na področju masnih bilanc. V pripravi in usklajevanju s Trgovinsko zbornico Slovenije je predlog Pravilnika o zagotavljanju sledljivosti porekla za sveže, ohlajeno in zamrznjeno goveje, prašičje, ovčje, kozje in perutninsko meso. Osnovno vodilo pri pripravi predpisa je zagotovitev podatkov o sledljivosti porekla mesa do končnega potrošnika, saj je le na ta način mogoče narediti potrebne izračune masnih tokov. Člani so se seznanili z nadaljnjim potekom usklajevanj predpisa z deležniki. Na področju sledljivosti živali se v letu 2021 postopoma implementira nova zakonodaja, ki ureja identifikacijo in registracijo ter sledljivost živali. Hkrati se v okviru nacionalne zakonodaje pripravlja prenova sistema z namenom, da se vključi funkcionalnosti, ki bodo omogočale uvedbo ukrepov kmetijske politike, vezanih na živali, podporo shem kakovosti na nacionalnem nivoju ter optimizacijo postopkov z uvedbo digitalnih tehnologij, zlasti mobilnih aplikacij. Prva sistema, ki se bosta prenovila, sta sistema identifikacije in registracije drobnice in prašičev. Pri sistemu identifikacije in registracije drobnice je pripravljen in usklajen koncept izvedbe, ki bo omogočal individualno obravnavo odraslih živali, ter temeljil na mobilnih aplikacijah. Izpeljano je javno naročilo za izdelavo programske opreme, v pripravi so predpisi. Sistem se bo pričel uporabljati s 1. januarjem 2022. Pri sistemu identifikacije in registracije ter sledljivosti prašičev je pripravljen predlog koncepta, pripravljene so tehnične specifikacije za javno naročilo, predpisi so v pripravi. Predlog koncepta, ki gre v obravnavo, uvaja naslednje spremembe: obrate se bo delilo na komercialne in nekomercialne, spremljala se bodo rojstva in smrti na komercialnih obratih, ob premiku živali bo potrebno navesti tudi kategorijo živali, ki se premika, ob prevedbi živali iz ene kategorije v drugo (na primer iz tekačev v pitance) bo izvajalec dejavnosti v centralni register sporočil prevedbo, na obrazcu za popis živali ("obrazec B") se loči kategorijo prašičev pitanih na višjo težo in kategorijo kmečkih prašičev, dvojniki ušesnih znamk, elektronski spremni list in elektronski register živali na gospodarstvu, ki vključuje podatke o rojstvih (oz. odstavitvah), smrtih in zakolu na obratu ter mobilna aplikacija za izvajalce dejavnosti.

Članom je bilo pojasnjeno, da se osredotočamo na zmanjšanje administrativnega bremena, sistem še nadalje omogoča način sporočanja kot je sedaj, in uvaja sporočanje preko mobilne aplikacije, kjer so načrtovane aktivnosti za pomoč pri nameščanju aplikacije.

Svet za kmetijstvo in podeželje je posvetovalno telo ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ustanovljen na podlagi Zakona o kmetijstvu. Člani sveta so: dr. Andrej Simončič (predsednik, Kmetijski inštitut Slovenije), dr. Emil Erjavec (Biotehniška fakulteta v Ljubljani),  Roman Žveglič in Danilo Meolic (Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije - KGZS),  Borut Florjančič (Zadružna zveza Slovenije), Boštjan Noč (Čebelarska zveza Slovenije), dr. Tatjana Zagorc (Gospodarska zbornica Slovenije – Združenje kmetijskih in živilskih podjetij), Marjan Vindiš (Sindikat delavcev v kmetijstvu), Anton Medved (Sindikat kmetov Slovenije), prof. dr. Branko Kramberger (Fakulteta za kmetijstvo Maribor), Tone Hrovat (Konzorcij biotehniških šol Slovenije), Irena Ule (Zveza kmetic Slovenije), Doris Letina (Zveza slovenske podeželske mladine).