Vlada podpira dopolnila k zakonu o izplačilu neizplačanega dodatka za pomoč in postrežbo

Vlada Republike Slovenije soglaša s predlogom amandmajev k Predlogu zakona o izplačilu neizplačanega dodatka za pomoč in postrežbo (ZINDPP).

Predlagani amandmaji spreminjajo predlog zakona, predložen državnemu zboru skladno z mnenjem, ki ga je na predlog podala Zakonodajno-pravna služba državnega zbora, in sicer ga usklajujejo nomotehnično ter vzpostavljajo bolj jasne podlage v zvezi z zbirkami podatkov.

Vsebina amandmajev se nomotehnično usklajuje z dodatnimi pripombami Zakonodajno-pravne službe državnega zbora. Oži se nabor osebnih podatkov, ki jih Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije lahko pridobi od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije o osebi, po kateri je bil upravičenec iz predloga zdravstveno zavarovan. Hkrati je določeno, da lahko Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije od Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pridobi zgolj podatke o upravičenosti in obdobju upravičenosti do dodatka za nego za opravičenca po tem zakonu. Nova vsebina amandmaja 7. člena predloga torej natančneje zapiše nabor podatkov, ki jih Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije pridobiva za namen odločanja o upravičenosti do izplačila neizplačanega dodatka za pomoč in postrežbo po predlogu.

Vir: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Vlada soglaša z dopolnili k predlogu Zakona o izvajanju čezmejnih storitev

Vlada Republike Slovenije soglaša s predlogi amandmajev k Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvajanju čezmejnih storitev. Predlogi amandmajev niso vsebinske narave in zgolj sledijo pripombam Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora Republike Slovenije v kontekstu nomotehničnih oziroma redakcijskih popravkov.

Vir: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Vlada soglaša s predlogi amandmajev k Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o orožju

Vlada Republike Slovenije soglaša s predlogi amandmajev k Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o orožju – druga obravnava, ki jih je pripravilo Ministrstvo za notranje zadeve.

Ministrstvo za notranje zadeve se je 3. maja 2021 udeležilo javne predstavitve mnenj. Proučilo je vse pripombe na predlog zakona in tudi že vložene amandmaje ter pripravilo predloge za amandmaje, ki v največji možni meri kompromisno upoštevajo te predloge. Nekateri predlagani amandmaji sledijo tudi pripombam Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora RS.

Med drugim se s predlaganim amandmajem osebam, ki imajo dovoljenje za zbiranje orožja, daje možnost, da nabavljajo, ga imajo v posesti in razstavljajo hladno orožje. Nadalje, pojem dolgocevnega strelnega orožja se usklajuje s pojmom, ki je opredeljen v orožni direktivi. Zaradi spremembe poimenovanja plinsko-signalnega orožja v plinsko orožje se spreminja tudi opredelitev pojma plinskega orožja. Prav tako se jasneje določa pojem plašilno-signalnega orožja in slepega streliva.

S predlaganim amandmajem se tudi opredeljuje pojem bistvenih sestavnih delov orožja. Amandma predvideva enako ureditev, kot je že v sedaj veljavnem zakonu o orožju. Nadalje se naprave za dušitev zvoka (poka) in cevi z zunanjim navojem na ustju cevi ali drugimi nastavki, namenjenimi izključno za namestitev naprav za dušitev zvoka (poka), če so izdelane ali predelane tako, da se pritrdijo na strelno orožje, ali so sestavni del strelnega orožja, črtajo iz nove 34. točke 4. člena zakona, ki opredeljuje posebno opremo za orožje. To pomeni, da je promet, nabava in posest posameznikom, pravnim osebam in podjetnikom dovoljena brez pridobitve posebnih dovoljenj. Skoraj vsako orožje namreč proizvaja nevaren in škodljiv hrup, ki lahko z enim strelom povzroči trajno izgubo sluha. Dušilci so naprave, ki dokazano zmanjšujejo zvok izstreljenega naboja. Prav tako se iz opredelitve izraza »posebna oprema za orožje« črtajo bajonetni nastavki, saj bajoneti ne sodijo v hladno orožje, poleg tega pa se z določenimi puškami skupaj z bajonetom strelja v rekreativno-športne namene, kjer nastavek skupaj z bajonetom služi kot utež, tako da je puška med streljanjem bolj uravnotežena.

Posameznikom, ki imajo v orožnem listu že registrirano varnostno orožje, se omogoča, da posedujejo več kosov varnostnega orožja, in sicer v enakem obsegu, kot je to omogočeno imetnikom orožnega lista za lov in za šport.

S predlaganim amandmajem se določa izjema za izkazovanje upravičenega razloga za izdajo orožne listine za varnostno orožje (dovoljenje za nabavo orožja, orožni list) posameznikom, ki poklicno nosijo orožje v skladu s predpisi, ki urejajo nošenje orožja v državnih organih (npr. policija, vojska, SOVA), kjer zaradi narave dela obstaja dejanska nevarnost ogroženosti tudi zunaj delovnega časa ali celo po prenehanju delovnega razmerja (npr. po upokojitvi). To so predvsem posamezniki, ki sodelujejo pri pregonu organiziranega kriminala, specialnih enotah policije in vojske ter podobno izpostavljene osebe.

Osebe, ki imajo dovoljenje za zbiranje orožja, bodo lahko poleg orožja kategorij B, C in D zbirale tudi orožje iz 6.a, 7. in 8.a točke kategorije A. Ker gre pri orožju iz 6.a, 7. in 8.a točke kategorije A tudi za športno orožje, je določeno, da ga ni treba uvrstiti na seznam orožja iz kategorije A, ki ga je dovoljeno zbirati in da ga je mogoče uporabljati brez predhodnega dovoljenja pristojnega organa. Na seznam se tako uvršča le ostalo orožje kategorije A, ki ga je dovoljeno zbirati. Osebe, ki imajo dovoljenje za zbiranje orožja, bodo lahko zbirale tudi hladno orožje in drugo kratkocevno ali dolgocevno strelno orožje s posamičnim polnjenjem, repetirnim mehanizmom, polavtomatsko in avtomatsko orožje iz kategorije A, ne glede na to, ali se še izdeluje ali ga uporabljajo obrambne sile ali policija. Prav tako se osebam, ki imajo dovoljenje za zbiranje orožja, omogoča njihovo razstavljanje za javnost v ustreznih prostorih in na način, da ga ni mogoče odtujiti.
S predlaganim amandmajem se omogoča dajanje v uporabo varnostnega orožja pod neposrednim nadzorom lastnika tega orožja, za čas, dokler trajajo strelske vaje ali tekmovanje na strelišču.

Podaljšuje se rok s treh na pet let, v katerem morajo imetniki veljavnih orožnih listov, dovoljenj za posest orožja, orožnih posestnih listov, pooblastil za nošenje orožja, pooblastil za prenos orožja in evropskih orožnih prepustnic bodisi pri pristojni upravni enoti vložiti vlogo za razvrstitev orožja v kategorije v skladu s spremenjenim 3. členom zakona bodisi zaprositi za izdajo dovoljenja za zbiranje, orožje odsvojiti ali pridobiti potrdilo o onesposobitvi orožja.

Dovoli se legalizacija orožja. Imetnik, ki poseduje orožje brez veljavne listine za posest ali nošenje orožja, sme v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona pri pristojnem organu podati vlogo za pridobitev ustrezne orožne listine.

Vir: Ministrstvo za notranje zadeve

Vlada zavrnila pritožbo

Vlada je izdala odločbo, s katero se zavrne pritožba Turističnega društva Barje, Ljubljana, zoper odločbo Ministrstva za okolje in prostor Republike Slovenije z dne 4. 3.2021.

Ministrstvo za okolje in prostor je z navedeno odločbo odločilo, da pritožniku preneha status v javnem interesu na področju ohranjanja narave, saj ne izpolnjuje pogojev po 4. členu Zakona o spremembah Zakona o ohranjanju narave (ZON-E).

Vir: Ministrstvo za okolje in prostor