Predsednik vlade Janez Janša je v svojem nagovoru poudaril pomen zadružništva v Sloveniji, kjer to deluje že 150 let in je še vedno živo. Zadružna zveza Slovenije kot krovna stanovska organizacija združuje 60 kmetijskih in gozdarskih zadrug, ki zaposlujejo 2.600 delavcev in v katere je združenih več kot 13.000 kmetov. "Sto petdeset let je dolga doba, je čas, v katerem se marsikaj zgodi, se marsikaj rodi, umre, nastane in izgine." Navedeno po besedah predsednika vlade pomeni, da je slovensko zadružništvo nastalo na realnih osnovah, da je bilo organizirano okoli realnih potreb in da zato vse to obstaja tudi še danes.

V svojem nagovoru se je nato osredotočil na preteklo leto, ki ga je zaznamovala epidemija novega koronavirusa. Številne države so imele velike težave z zagotavljanjem različnih surovin, tudi hrane. "V epidemiji smo se zavedali, da hrana ni produkt, ki je vedno dosegljiv, da gre za najbolj strateško surovino." Zadružništvo je zato po mnenju predsednika vlade strateška dejavnost.

Ob tem je opozoril, da v Evropski uniji od lanske pomladi poteka razprava o tako imenovani strateški avtonomiji, v okviru katere poteka tudi razprava o evropski kmetijski politiki. Tisti, ki so ustanavljali Evropsko unijo, so se zavedali pomena hrane, kmetijstva in samooskrbe. Tista politika je eden od stebrov združene Evrope, ki je zagotovila, da evropska celina v času po drugi svetovni vojni ni stradala, da se je proizvedlo več hrane, kot je bilo potrošnje. Skupna kmetijska politika je, kot je poudaril predsednik vlade, prinesla tudi določene težave. V Evropi vsi, ki proizvajajo hrano, niso v enakem položaju. Obstajajo različni mehanizmi, ki skušajo zadevo izenačiti, a niso dovolj dodelani, zato bo na tem področju treba opraviti še veliko dela. Nesorazmerja so tudi v verigi proizvodnje in prodaje hrane, na kar vlado pri sprejemanju različnih ukrepov vedno znova opozarja tudi kmetijski minister. Ob tem je dodal, da odgovori na to niso vedno enostavni, saj se pri tem spopadata dve načeli, dva principa: princip tržnega gospodarstva in princip strateškega pomena. Ker je Slovenija del skupnega evropskega trga in skupne evropske kmetijske politike, je iskanje ravnotežja med različnima principoma še toliko težje.

"Zadruge veliko naredite za to, da je problem lažje rešljiv." Kmetijske in gozdarske zadruge zagotavljajo prehransko varnost in v Sloveniji odkupijo 80 odstotkov vse predelane hrane s kmetij. V prihodnjem poslovnem modelu, z uvajanjem novih tehnologij, digitalizacije in pametnih vasi je možno iskati odgovore tudi na te izzive. Predsednik vlade je ob tem izrazil veselje, da zadružniki prepoznavajo to priložnost, zato ga osebno ne skrbi za prihodnost slovenskega kmeta. "Slovenski kmet je bil v slovenski zgodovini vedno tisti, ki je bil z zdravo kmečko pametjo sposoben prestati najtežje čase."

Letos praznujemo 30. rojstni dan slovenske državnosti. Slovenski kmet je bil že na samem začetku tisti, ki je s svojim pogumom prek Unionske dvorane, Cankarjevega doma in Kongresnega trga z ustanovitvijo prve stanovsko neodvisne politične organizacije, Slovenske kmečke zveze, oral ledino pri demokratizaciji Slovenije. Šele ko je bila ta ledina zorana, so, kot je dejal premier, nastale razmere za slovensko osamosvojitev. Ob tem je spomnil na Ivana Omana, dr. Ivana Pučnika in Franca Zagožna, ki se niso zavedali samo pomena svojega poklica in poslanstva, temveč tudi pomena širših razmer, pomena svobodnega demokratičnega življenja, ki omogoča, da je pošteno delo tudi pošteno plačano in nagrajeno.

Po mnenju predsednika vlade je tudi po tridesetih letih slika podobna. Slovensko podeželje in slovenski kmet je del zdrave politične Slovenije, ki se zaveda, da denar ne raste na drevesu. Da se je treba zelo potruditi za to, da se nekaj ustvari. Da ni problem samo, kako ustvarjeno deliti, ampak je najprej treba nekaj ustvariti, za kar so potrebni pogum, vztrajnost in potrpežljivost. Tisti, ki ustvarja, mora imeti tudi prvo besedo pri delitvi ustvarjenega. Po mnenju predsednika vlade ta duh preveva slovensko zadružništvo od samega začetka.

Premier je ob koncu svojega nagovora zadružnikom zaželel uspešno delo na kongresu ter veliko poguma, optimizma in zaupanja pri gradnji novih poslovnih modelov, ki se nakazujejo ter jih zadružniki pogumno vključili v svoje programe, delo in izobraževanje. "S tem pristopom bodo šle stvari na bolje," je dejal in dodal, da je v državnem zboru predlog novele Zakona o zadrugah, ki je bil pripravljen v sodelovanju z Zadružno zvezo Slovenije, ter da verjame, da bo z novo zakonsko podlago ustvarjena še dodatna stopnička za razvoj slovenskega zadružništva.