Sprejem Resolucije o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2021–2025, strateškega dokumenta za naslednje petletno obdobje, je pomemben, ker zagotavlja stroki in politiki trdno podlago za premišljeno in sistematično usmerjanje jezikovne situacije v slovenski družbi pa tudi osnovo za izvajanje javnih razpisov in sofinanciranje projektov na jezikovnopolitičnem področju.

Najsplošnejši cilj, kateremu bo sledila slovenska jezikovna politika v tem obdobju, je zagotovitev kakovostnega jezikovnega življenja za vse. Tako stroka kot politika sta v zadnjih letih na ravni strateških dokumentov prepoznali nekaj izzivov, na katere se poskuša ta resolucija celostno odzvati.

Stanje, vplivi in učinki jezikovne politike se izrazito kažejo v jezikovni kulturi in jezikovni krajini države. Določbe, predpisi in zakoni, ki urejajo javno rabo slovenščine, so premalo zavezujoči in učinkoviti, včasih preveč restriktivni, včasih pa nejasni ter dopuščajo različne interpretacije, zato bodo verjetno potrebne nekatere spremembe v zakonodaji. Povečati se bosta morala tudi nadzor in ukrepanje pristojnih inšpekcijskih služb. Pereča problematika je tesno povezana z vzgojno-izobraževalnim sistemom, zato je nujno še naprej ozaveščati o pomenu in vlogi javne rabe slovenščine na vseh področjih in stopnjah izobraževanja ter še zlasti v javnih medijih.

Jezikovno izobraževanje je kompleksno področje jezikovne politike. Tematski sklopi, ki jih želi povezati v usklajeno celoto, so:

• slovenščina kot prvi jezik v Sloveniji,
• slovenščina kot prvi jezik po svetu,
• slovenščina kot drugi jezik,
• jeziki italijanske in madžarske narodne skupnosti ter romske skupnosti,
• jeziki pripadnic in pripadnikov različnih manjšinskih etničnih skupnosti,
• jeziki priseljenskih skupnosti,
• tuji jeziki,
• osebe s posebnimi potrebami in prilagojenimi načini sporazumevanja,
• jezik v visokem šolstvu itn.

Pri tem je nujno sodelovanje vseh relevantnih deležnikov na tem področju. Namen je zagotoviti ustrezne okoliščine za izvajanje teh dejavnosti, s tem pa dostop do usvajanja in znanja jezikov ter krepitev sporazumevalne zmožnosti.

Na področju jezikovne opremljenosti je zadnja resolucija prepoznavala izzive, ki so potrebni hitrega in učinkovitega ukrepanja. Razvoj informacijskih in komunikacijskih tehnologij v tem tisočletju ustvarja globalizirano okolje, v katerem bi lahko zaradi zaostanka pri tehnološkem razvoju posamezni jeziki postali manj privlačni in v širšem pomenu manj konkurenčni in s tem dolgoročno ogroženi. Da se to ne bi zgodilo, potrebujejo posamezni jeziki čim večjo prisotnost na svetovnem spletu, čim bolj razvite sodobne digitalne vire in čim bolj razvita jezikovnotehnološka orodja.

Od julija do decembra 2021 bo Slovenija drugič predsedovala Svetu Evropske unije. V času predsedovanja bosta tako Slovenija kot slovenščina deležni znatno povečane protokolarne in medijske pozornosti, kar je treba v celoti izkoristiti. Skrb za ugled, vidnost in promocijo slovenščine se šteje med stalne naloge slovenske jezikovne politike in predsedovanje predstavlja uresničevanje tega cilja, hkrati pa je lepa priložnost za dodatno načrtno ozaveščanje uporabnic in uporabnikov slovenščine o njeni opolnomočenosti za vse komunikacijske kontekste ter za njeno promocijo drugod v Evropi in širše po svetu.

Čeprav je nacionalni program za jezikovno politiko odziv na celotne jezikovnopolitične razmere, je v ospredju njegove skrbi in predlaganih ukrepov slovenščina (urejanje njenega statusa in korpusa), ob tem pa svojo pozornost namenja tudi vsem drugim jezikom, ki spadajo v okvir slovenske jezikovne politike. Slovenščina je danes notranje celovit, družbeno in strukturno neokrnjen ter razvojno odprt jezik in taka naj bo tudi v prihodnosti. Republika Slovenija zato zagotavlja, da se slovenščina uporablja in nadalje razvija na vseh področjih javnega življenja znotraj mej slovenske države, na območjih, kjer živijo slovenske skupnosti v sosednjih državah in izseljenke, izseljenci, ter v ustreznih evropskih in mednarodnih okvirih. Skrbi za to, da se njene državljanke in državljani ter prebivalke in prebivalci lahko vključujejo v sporazumevalne procese, ki jim omogočajo enakopravno sodelovanje v državni in mednarodni skupnosti, pridobivanje in menjavo znanja ter izpolnjevanje osebnih, poklicnih in kulturnih potreb.

Osrednji cilj slovenske jezikovne politike je oblikovanje skupnosti samostojnih govorcev in govork z razvito jezikovno oziroma sporazumevalno zmožnostjo v slovenščini, kakovostnim in učinkovitim znanjem drugih jezikov, z visoko stopnjo jezikovne samozavesti in ustrezno stopnjo pripravljenosti za sprejemanje jezikovne in kulturne različnosti.

Za realizacijo nalog in ciljev bo resolucija imela v petletnem obdobju na voljo skoraj 44 milijonov evrov. Potrebna finančna sredstva bodo natančno opredeljena v letnih finančnih načrtih in načrtih dela, področnih strategijah, programih in akcijskih načrtih nosilcev ter drugih sodelujočih.