Širokopasovni dostop do interneta prinaša pozitivne družbeno-ekonomske učinke za državo in državljane/ke. Na celotnem ozemlju države omogoča enakomeren razvoj, zmanjšuje digitalno ločnico in povečuje vključenost vsakega posameznika v sodobne družbene tokove. Odpira mu nove priložnosti tako na poslovnem kot tudi v zasebnem in javnem življenju: učenje, zaposlitev, dostop do javnih informacij in storitev, dostop do raznih vsebin in socialnih omrežij povečanje produktivnosti, oblikovanje inovativnih poslovnih modelov, izdelkov in storitev, učinkovitejšo komunikacijo in podobno.

Tudi kriza zaradi COVID-19 je pokazala, da je povezljivost za ljudi in podjetja v EU bistvena. Elektronska komunikacijska omrežja, zlasti zelo visokozmogljiva omrežja, so imela ključno vlogo pri odzivu na krizo, saj so omogočila delo, šolanje, zdravstvo ter osebno komunikacijo in razvedrilo na daljavo.

Vlada Republike Slovenije se zaveda pomena širokopasovnih povezav in že od leta 2007 iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Evropskega sklada za razvoj podeželja sofinancira gradnjo odprtih širokopasovnih omrežij na belih lisah[1] – to je za tista gospodinjstva, za katera zasebni investitorji – operaterji elektronskih komunikacij - nimajo interesa za gradnjo omrežja v naslednjih treh letih.

Karta belih lis.

Na ravni Evropske unije je dostop do interneta pomemben cilj. V strateškem dokumentu z naslovom Povezljivost za konkurenčen enotni digitalni trg – evropski gigabitni družbi naproti (COM(2016) 587 final, 14. 9. 2016) je postavljen strateški cilji EU za leto 2025:

• gigabitna povezljivost za vse glavne spodbujevalce socialno-ekonomskega razvoja, kot so šole, prometna vozlišča in glavni izvajalci javnih storitev ter digitalno intenzivna podjetja;
• neprekinjena pokritost z omrežji 5G za vsa mestna območja in vse glavne prizemne prometne poti (vmesni cilj 2020: 5G celovita komercialna storitev v vsaj enem večjem mestu v državi članici);
• dostop do internetne povezljivosti vsaj 100 Mb/s, ki se lahko nadgradi v gigabitno hitrost, za vsa evropska gospodinjstva na podeželju ali v mestih.

Podrobneje na spletni strani Evropske komisije.

Stanje v Sloveniji se sicer izboljšuje. Iz podatkov Agencije Republike Slovenije za komunikacijska omrežja in storitve je razvidno naslednje:

• z leti vse bolj prevladujejo tehnologije, ki omogočajo višje hitrosti dostopa do interneta. Tako se povečuje delež optike do doma in uporaba tehnologije, ki omogoča na kabelskih omrežij višje hitrosti dostopa (DOCSIS 3.0), ki sta postali povsem prevladujoči tehnologiji;
• število kvalitetnejših (NGA priključkov – dostopov nove generacije) narašča skladno z razvojem in potrebami trga. Tako je že več kot 600 tisoč aktivnih dostopov do fiksnega širokopasovnega interneta, od tega ima le malo čez 100 tisoč manj zmogljiv priključek;
• naraščanje deleža priključkov z višjimi hitrostmi dostopa, kar omogoča lažje dostopanje do zahtevnejših storitev elektronskih komunikacij.

Dejstvo pa je, da Slovenija napreduje počasneje od povprečja EU, tako da je pri merjenju Indeksa digitalnega gospodarstva in družbe v razvrstitvi EU držav za leto 2020, v razsežnosti povezljivosti nazadovala za 6 mest, iz 10. na 16. mesto. 

Zato smo se pri pripravi javnega razpisa (GOŠO 4) še posebej osredotočili na možnosti za izboljšanje projekta predvsem, v smislu povečanja ekonomske vzdržnosti za zasebne investitorje, seveda s končnim ciljem pokritja gospodinjstev z zmogljivim širokopasovnim omrežjem. V okviru javnega razpisa GOŠO 4 so bile leta 2020 sklenjene  pogodbe (ki so v teku) za sofinanciranje gradnje odprtih širokopasovnih omrežij naslednje generacije v 34 občinah v višini 7.608.998,00 evrov, kar bo 6.550 gospodinjstvom, ki so bele lise, omogočalo elektronske komunikacijske storitve s prenosno hitrostjo najmanj 100 Mb/s. Rok za zaključek gradnje je do konca septembra 2023. 

Z razpisom GOŠO 4 se je izkazalo, da je potrebno pravila dodatno prilagoditi tako, da bo tako ekonomska vzdržnost projektov še povečana, predvsem z znatnim zvišanjem zneska sofinanciranja za redkeje poseljena naselja. Na podlagi teh izkušenj je bil pripravljen javni razpis GOŠO 5.

Primerjalno gledano smo na GOŠO 4 za 17 razpisanih sklopov prejeli 6 vlog (35%), na GOŠO 5 pa smo za 78 razpisanih sklopov prejeli 51 vlog (65%). Ponudniki lahko zaprosijo za največ 50 % sofinanciranja vseh upravičenih stroškov (brez DDV).

Velik interes oz. veliko število vlog na prvo odpiranje javnega razpisa GOŠO 5 nakazuje, da bomo imeli realno možnost po vseh izvedenih odpiranjih, s tem razpisom omogočiti približno 10.000 gospodinjstvom širokopasovni dostop do interneta s prenosno hitrostjo najmanj 100 Mb/s in s tem uporabnikom omogočiti storitve, do katerih sedaj nimajo dostopa.

Občine, ki kandidirajo na prvem odpiranju javnega razpisa GOŠO 5 so:

Brda, Koper, Preddvor, Brežice, Kostanjevica na Krki, Radeče, Cerklje na Gorenjskem, Kostel, Rečica ob Savinji, Gornji Grad, Ljubno, Ribnica, Hrastnik, Luče, Sodražica, Idrija, Lukovica, Škocjan, Izola, Moravče, Šmartno pri Litiji, Ivančna Gorica, Mozirje, Zagorje ob Savi, Kamnik, Osilnica, Žiri, Kanal, Piran.

Besedilo javnega razpisa in ostale podrobnosti.

[1] Bele lise so točke na zemljevidu povezljivosti, kjer gospodinjstva nimajo ustrezne širokopasovnega dostopa do interneta.