Na letošnji drugi mednarodni donatorski konferenci, ki jo letos gosti Kanada v sodelovanju z Uradom visokega komisarja Združenih narodov za begunce UNHCR, Mednarodno organizacijo za migracije IOM ter z regionalno med agencijsko koordinacijsko platformo Begunci in migranti iz Venezuele (R4V), so sodelovali predstavniki držav Latinske Amerike in Karibov, ki že več let zagotavljajo zatočišče več kot 4,6 milijinom venezuelskim beguncem in migrantom v regiji (med njimi Kolumbija, Peru, Ekvador, Brazilija, Argentina, Čile, Urugvaj, Paragvaj, Kostarika, Panama), mednarodne organizacije, vključno z mednarodnimi finančnimi ustanovami (Svetovna banka, Medameriška razvojna banka), predstavniki civilne družbe in zasebnega sektorja, Evropske komisije ter visoki predstavniki številnih držav donatoric, med njimi 21 članic Evropske unije, Japonske, Republike Koreje, Norveške, Nove Zelandije, Švice, Velike Britanije, Združenih arabskih emiratov in ZDA.

Ob kanadski ministrici za mednarodni razvoj Karini Gould, so udeležence nagovorili generalni direktor IOM Antonio Vitorino, Visoki komisar Združenih narodov za begunce Fillip Grandi, posebni odposlanec za venezuelske begunce in migrante v regiji Eduardo Stein, generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres, generalni sekretar OAD Luis Almago, ter visoki predstavnik Evropske unije za zunanjo politiko in varnostne zadeve Josep Borrell, komisarja Urpilainen in Lenarčič. Evropska unija je napovedala nadaljnjo podporo prizadevanjem za iskanje miroljubne rešitve dolgoletne kompleksne krize in pomoč prizadetemu prebivalstvu Venezuele in državam regije, ki so jih gostoljubno sprejele, ter novo donacijo. Dosedanjim donatorjem se je pridružilo nekaj novih, tudi med članicami Unije.  

Državni sekretar dr. Raščan je pozdravil organizacijo druge Mednarodne donatorske konference za solidarnost z venezuelskimi begunci in migranti in se zahvalil Kanadi in so-organizatorjem, tudi za organizacijo predhodnega visokega srečanja s civilno družbo. Poudaril je, da dolgotrajna, kompleksna kriza zahteva koordiniran mednarodni odgovor in politično rešitev, ki bo miroljubna, demokratična in vključujoča. Izrazil je sočutje z ljudmi v in izven Venezuele, ki jih je kriza najbolj prizadela. Slovenija podpira prizadevanja Evropske unije in mednarodnih partnerjev za iskanje rešitve krize.

Na težko humanitarno situacijo v Venezueli se je Slovenija prvič odzvala leta 2019, s humanitarnim prispevkom 50.000 evrov preko Direktorata Evropske komisije za humanitarno pomoč in krizno upravljanje za potrebe zdravstvenega sektorja. Na donatorski konferenci 2020 je za pomoč venezuelskim beguncem in migrantom v državah Latinske Amerike Slovenija namenila prispevek v višini 10.000 evrov preko Mednarodnega odbora Rdečega križa. Med pomembnejše aktivnosti Slovenije v zadnjih dveh letih sodi tudi repatriacija članov slovenske skupnosti iz Venezuele in njihovih družinskih članov v Slovenijo, skladno z Zakonom o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja.

Venezuelska begunska kriza predstavlja največjo migracijsko krizo v sodobni zgodovini Latinske Amerike in trenutno drugo največjo humanitarno krizo na svetu. Državo je od leta 2015 zapustilo več kot 5,6 milijonov ljudi. Posledice pandemije in z njo povezanih restriktivnih ukrepov za zajezitev širjenja covida-19 so v zadnjem letu in pol še poslabšale situacijo venezuelskih migrantov in beguncev.