S tem omogočamo hitrejše zdravljenje bolnikov. S superračunalnikom Vega se je povečalo tudi zanimanje za slovenske raziskovalce, kar je omogočilo hitrejše pridobivanje finančnih sredstev in pospešilo razvoj,« je na današnjem dogodku Evropske komisije in portugalskega predsedstva o visokozmogljivem računalništvu za znanost in inovacije izpostavila ministrica za izobraževanje, znanost in šport prof. dr. Simona Kustec.

Ob tem je poudarila, da je slovenska raziskovalna skupnost postavila še en evropski mejnik z Vega računalnikom: »Slovenski raziskovalci so edini v Evropi, ki so sami nadgradili programsko opremo superračunalnika. S tem so dokazali, da imamo vrhunsko raziskovalno skupnost, ki zna odlično sodelovati z najboljšimi.« Na dogodku je sodeloval tudi Andrej Filipič z Instituta informacijskih znanosti v Mariboru, ki je povedal, da je superračunalnik Vega, ki so ga zagnali v aprilu, popolnoma obremenjen. »V čakalni vrsti je več kot 500 nalog raziskovalcev, ki želijo z našo infrastrukturo in tehnologijo rešiti pomembne izzive. Povečuje se zanimanje za strokovne dogodke, hitreje pa se vzpostavljajo tudi partnerstva z različnimi pomembnimi deležniki in industrijo,« je še poudaril Filipič.

Na današnjem dogodku so tudi na Portugalskem prvič zagnali superračunalnik, tretji v Evropi. Ministrica Kustec jim je ob tej priložnosti čestitala in ponovno izpostavila pomembnost nove Uredbe o ustanovitvi Evropskega skupnega podjetja za visokozmogljivo računalništvo. V okviru uredbe se predlaga naložbo v višini 8 milijard evrov za naslednjo generacijo superračunalnikov, kar je občutno večji vložek od obstoječega.

V obdobju 2019-2020 bodo javne naložbe Skupnega podjetja dosegle približno 1,1 milijarde evrov. S temi sredstvi bo Skupno podjetje do začetka leta 2021 postavilo tri predeksaravenske sisteme (z močjo vsaj 1017 računskih operacij na sekundo) in pet petaravenskih sistemov (z močjo vsaj 1015 računskih operacij na sekundo), eden izmed teh je postavljen v Sloveniji.

Vzpostavljeni sistemi bodo za osemkrat pomnožili superračunalniško moč, ki je na voljo na evropski ravni. Rabo HPC se bo v EU širila tako med javnimi kot zasebnimi uporabniki, zlasti med mikro, malimi in srednjimi podjetji, ki nimajo lastnih virov za izkoriščanje tovrstnih novih tehnologij.