Predsednik vlade Janez Janša je v govoru poudaril, da je 30 let čas, ki omogoča številne primerjave. Pred nekaj dnevi smo na osrednjem Slovenskem letališču, ki nosi ime po dr. Jožetu Pučniku, odprli nov terminal v vrednosti več 10 milijonov evrov. Današnji dan ne bi mogel biti bolj drugačen od tistega  pred 30 leti. Letališče je bilo napadeno, poškodovana naša moderna letala. Po 30 letih pa tisti kraj nudi povsem drugačno podobo. 

Izpostavil je, da je Slovenska Bistrica kraj s čudovitim imenom, kjer se napredek vidi na vsakem koraku in čestital županu in njegovi ekip. Napredek ni samoumeven, saj se nič ne zgodi brez poguma in vizije ljudi.  Izpostavil je, da vse to v Slovenski Bistrici imajo. Pogum in vizijo so potrebovali tudi pred 30 leti tisti, ki so se tukaj v  tistih  težkih časih pogajali in bojevali. "Tisti, ki ste zavzeli eno največjih skladišč jugoslovanske armade in s tem močno okrepili slovenski obrambni potencial. Imeli smo ljudi, ki so se bili pripravljeni bojevati, vendar smo imeli orožja samo za vsakega petega. Vsako skladišče, ki je bilo zavzeto, je našo moč povečalo in v prvih julijskih dneh pred 30 leti je bilo jasno, da slovenske osamosvojitve nihče ne more ustaviti."

V nadaljevanju je poudaril, da  vsega  tega kar danes vidimo, brez vizije in poguma ne bi bilo. Ko govorimo o viziji, modrosti in pogumu ne moremo mimo dr. Jožeta in njegovega brata Ivana Pučnika, ki ste ju počastili s tema kipoma. Predsednik vlade je povedal, da je z obema takrat sodeloval v koaliciji DEMOS in v skupščini, parlamentu ter številnih sestankih, kjer se je preštevalo kaj je tisto, kar bo omogočilo Slovencem, da uresničijo odločitev sprejeto na plebiscitu. Oba sta  bila realista in zavedala sta se morebitnih nevarnosti ter potrebe po zaščiti – to je vojska. Ob tem je dejal, da smo še danes hvaležni za to podporo, ki ni bila samoumevna.

Med drugim je predsednik vlade povedal, da se spominja dr. Jožeta Pučnika iz  številnih nočnih sej in sestankov, kjer je pragmatično in z močnimi argumenti, ki jim ni bilo možno ugovarjati, zagovarjal jasno pot k realizaciji plebiscitne odločitve. Spomnil je, da je potrebno še  veliko postoriti, da se bomo spoštljivo oddolžili prispevku in spominu bratov Pučnik.

Izpostavil je, da smo 30 let nazaj  štartali iz izhodiščne točke, ki je takrat predstavljala 27 odstotne avstrijske kupne moči na prebivalca. Danes se Slovenija po gospodarski krizi in po tavanju v dolgi recesiji po letu 2008 ponovno bliža Evropskemu povprečju, o čemer smo pred 30 leti lahko samo sanjali.

V nadaljevanju nagovora je poudaril, da je Slovenija  trenutno med prvo deseterico držav na svetu po varnosti in  trajnostnem razvoju. Trenutno je Slovenija  v Evropski uniji med tistimi državami, ki ima najhitrejšo gospodarsko rast po epidemiji in hkrati eno najnižjih stopenj brezposelnosti.  Primerjava sedanjega časa in tistega pred 30 leti kaže, da smo ravnali prav.  Priložnosti, ki jih do sedaj nismo izkoristili pa so še vedno tu.

V nagovoru je izrazil tudi prepričanje,  da moramo črpati  moč iz časov, ki so nas združevali – to so časi slovenske osamosvojitve, ko slovenski narod ni bil razdvojen. Rezultat plebiscita je veličastna sodba, ki si jo je slovenski narod napisal sam. Edinokrat sam v zgodovini.  Vsaka dobra razvojna politika izhaja iz časa, ki nas je združeval.

V nagovoru se je zahvalil  vsem, ki se spominjajo teh časov, še posebej tistim, ki so ga soustvarjali.  "To je bil čas strahu in poguma in treba se je bilo odločiti za pogum."

Na koncu  je izrazil čestitke Občini Slovenska Bistrica in dejal,  da je prihodnost uprta v naslednjih 30 let. "Če bomo izhajali iz vrednost slovenske osamosvojitve, potem je lahko naslednjih 30 let še bolj uspešnih. Vse dobro in Bog živi Slovenijo", je svoj nagovor zaključil premier.