Predlog zakona med drugim priporoča, da upravičenci sami izbirajo med različnimi pravicami in oblikami storitev, da bodo le-te čim bolj ustrezale njihovim potrebam, uvaja enotno sistemsko ureditev in izboljšanje pogojev dela zaposlenih na področju dolgotrajne oskrbe in s tem zmanjšuje tveganje prekarnosti zaposlitev, predlaga sofinanciranje storitev e-oskrbe, dvig višine nadomestila za izpadli dohodek družinskim pomočnikom in možnost 21 dni nadomestne oskrbe s ciljem razbremenitve družinskih članov, ki skrbijo za osebe s težko in najtežjo omejitvijo sposobnosti samooskrbe. Rešitve prinašajo višjo transparentnost porabe javnih virov, izboljšujejo nadzor nad kakovostjo storitev in so oblikovane s ciljem, da bo dolgotrajna oskrba dostopna in dosegljiva vsakomur.

Slovenija je tovrstni zakon pripravljala že od leta 2002, saj nas je na nujnost učinkovitejše ureditve opozarjala tako strokovna kot laična javnost, navsezadnje pa nas je na potrebo krovnega zakona opozorila epidemija nalezljive bolezni Covid-19. »Naša skupna želja je, da z Zakonom o dolgotrajni oskrbi ustvarimo pogoje, da bo dolgotrajna oskrba dostopna, dosegljiva, kakovostna in varna in da v obdobjih življenja, ko postanemo odvisni od pomoči druge osebe, nihče ne bo ostal prezrt,« je poudaril minister.

Dolgotrajna oskrba ni namenjena zgolj starejšim, saj potreba po storitvah dolgotrajne oskrbe narašča. Na ministrstvu za zdravje so zapisali, da je niz ukrepov in storitev iz predloga zakona namenjen osebam, ki so zaradi posledic bolezni, starosti, poškodb, invalidnosti in pomanjkanja intelektualnih sposobnosti v daljšem časovnem obdobju odvisne od pomoči drugih oseb za opravljanje osnovnih dnevnih opravil.

Pravice iz zakona o dolgotrajni oskrbi se bodo izvajale v intervalih. Leta 2022 se predvideva izvajanje institucionalnega varstva, leta 2024 pa uveljavitev vseh pripadajočih storitev. Kot enega izmed virov financiranja dolgotrajne oskrbe zakon predvideva novi prispevek, ki pa bo definiran šele v letu 2024. Do takrat bo financiranje izhajalo iz naslova prenesenih sredstev iz obveznega zdravstvenega zavarovanja ter invalidskega in pokojninskega zavarovanja. Manjkajoča sredstva se bodo zagotovila iz državnega proračuna.