Vlada določila izvajanje strategije cepljenja proti COVID-19 in sprejela ukrepe za pospešitev cepljenja

Vlada je v letu 2020 sprejela Nacionalno strategijo cepljenja (strategija) in jo v letu 2021 posodabljala. Strategija je bila v prvem obdobju omejenega dostopa do cepiv osredotočena v opredelitev skupin prebivalstva, pri katerih obstaja največje tveganje za težji potek in smrt zaradi COVID-19 in jih je potrebno cepiti najprej. Z večanjem količine cepiv, ki so na razpolago in z dostopnostjo do več vrst cepiv, se ukrepi usmerjajo v aktivnosti, ki bodo omogočile, da se zagotovi precepljenost prebivalstva, ki bo poleg zaščite posameznika postopno pomenila tudi čredno imunost.

Vlada je zadolžila Ministrstvo za zdravje, da:

• za pospešitev cepljenja takoj organizira večje število mobilnih ekip, ki bodo cepljenje izvajale na različnih mestih, da se cepivo in možnost cepljenja približata vsem prebivalcem;
• zadolži vse izvajalce cepljenja, da takoj zagotovijo dovolj terminov za cepljenje vsem zainteresiranim osebam brez predhodnega naročanja na cepljenje;
• vsem osebam, ki se naročijo ali pridejo na cepljenje, takoj zagotovi možnost izbire vrste cepiva;
• cepljenim osebam takoj zagotovi enostavno in brezplačno pridobitev potrdila o cepljenju;
• izvede dodatne aktivnosti za promocijo cepljenja med zaposlenimi v zdravstvu.

Nacionalni inštitut za javno zdravje bo s posvetovalno skupino za cepljenje z namenom doseganja višje precepljenosti preveril in po potrebi posodobi pravila in navodila za uporabo cepiv proti COVID-19. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo bo skupaj z delodajalci identificiralo panoge, kjer je potrebno hitrejše cepljenje zaposlenih zaradi pospešenega okrevanja oziroma večje odpornosti panoge. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, bo takoj pričelo z aktivnostmi za promocijo cepljenja v skupinah študentov, dijakov, učencev in zaposlenih, z namenom čim bolj nemotenega izvajanja učnega procesa v naslednjem šolskem in študijskem letu, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pa bo izvedlo aktivnosti za promocijo cepljenja med zaposlenimi in oskrbovanci v institucionalnem in neinstitucionalnem varstvu starejših, ki še niso bili cepljeni.

Vlada tudi zadolžuje vsa ministrstva, da na podlagi predhodnega mnenja Strokovne svetovalne skupine ministra za zdravje za zajezitev in obvladovanje epidemije COVID-19 opredelijo panoge, kjer bi lahko ob večji precepljenosti opustili ukrepe za preprečevanje širjenja COVID-19, in temu ustrezno prilagodijo odloke. Vsi ministri in državni sekretarji pa so zadolženi, da pri obiskih na terenu in vseh drugih javnih nastopih komunicirajo dobrobit cepljenja za posamezne populacijske ali profesionalne skupine ter se aktivno vključujejo v promocijo cepljenja.

Vir: Ministrstvo za zdravje

Vlada imenovala dr. Anžeta Erbežnika in Zlatka Rateja za državna sekretarja na Ministrstvu za pravosodje

Vlada je za državna sekretarja na Ministrstvu za pravosodje z 22. 6. 2021 imenovala Zlatka Rateja, ki je to funkcijo opravljal že v času mandata ministrice mag. Lilijane Kozlovič, in s 1. 7. 2021 dr. Anžeta Erbežnika.

Dr. Anže Erbežnik je z odliko diplomiral na Pravni fakulteti v Ljubljani, kjer je zaključil tudi magisterij s področja kazenskega prava in kriminologije. Magisterij s področja prava EU je opravil na European Institute of Public Administration (EIPA) / Univerza Nancy, doktorat pa je opravil na Evropski pravni fakulteti v Novi Gorici. Karierno pot je začel kot pripravnik na Višjem sodišču v Ljubljani, nadaljeval v odvetniški pisarni, nato pa je bil svetovalec in koordinator za kazensko pravo v odboru Evropskega parlamenta za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (LIBE). Ima akademski naslov izrednega profesorja za kazensko pravo in kriminologijo in je avtor številnih domačih in tujih objav na področju kazenskega prava in prava EU.

Zlatko Ratej je zaključil študij prava na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru in pridobil naziv univerzitetni diplomirani pravnik. Karierno pot je začel kot sodniški pripravnik na kazenskem, civilnem in gospodarskem oddelku Okrožnega sodišča v Celju, na Delovnem sodišču v Celju, na kazenskem in civilnem oddelku Okrajnega sodišča v Slovenskih Konjicah in na Okrožnem državnem tožilstvu v Celju. Kasneje se je kot samostojni svetovalec za področje civilnega prava zaposlil v zasebni pisarni za izvrševanje civilnih sodnih odločb, od leta 2019 do imenovanja za državnega sekretarja pa je bil zaposlen na rektoratu Univerze v Mariboru, kjer je delal na področju prenosa znanj in tehnologij.

Vir: Ministrstvo za pravosodje