Predsednik vlade je uvodoma spregovoril o primerjavi s časi pred 30 leti in dejal, da so bili takrat enako naporni, vendar bistveno bolj usodni in neponovljivi ter, da direktna primerjava ni mogoča. Glede kakovosti političnega dialoga takrat in danes je dejal, da ne vidi razlik, je pa bila takrat enotnost naroda, kar se je pokazalo tudi z rezultatom na plebiscitu. "Če te enotnosti ne bi bilo, je veliko vprašanje, kaj bi bilo s končnim rezultatom osamosvojitvenega procesa, predvsem pa kdaj bi prišli do tega koraka in kakšna bi bila cena."
Glede nivoja političnega dialoga je dejal, da smo grožnje s smrtjo, ki jih danes poslušamo, poslušali tudi takrat. "Izrekali so jih predvsem v Beogradu, v vrstah jugoslovanske armade, ter v vrstah tistih, ki so bili izraziti nasprotniki slovenske osamosvojitve. Zdaj pa je to nekako postala neka folklorna govorica levega političnega pola." Ob tem je poudaril, da je vsakodnevni politični boj lahko oster, a ko gre za nacionalne interese in ključna vprašanja, kot je bila takrat osamosvojitev ali pa v zadnjem času boj z epidemijo, bi bilo treba stati skupaj.
V pogovoru o uspehih v zadnjih 30 letih je poudaril, da je bila Slovenija v prejšnjem tednu v svetovnem merilu prepoznana kot peta najbolj varna država na svetu. "Varnost je ena od temeljnih dobrin. Če smo ogroženi, kot smo bili pred 30 leti, potem je vse ostalo manj pomembno. Če ti nekdo streže po življenju, potem ne razmišljaš o tem, kakšno hišo boš gradil in kakšno plačo imaš." Pred tremi tedni je bila objavljena raziskava o trajnostnem razvoju, ki je bila narejena v 165 državah članicah OZN. Slovenija je glede na slovenski trajnostni razvoj med prvo deseterico. Kljub temu, da imamo nekatere ekološke probleme, imamo naše čudovito naravno okolje, ohranjeno tudi za potomce, primerjalno gledano z drugimi v zelo visoki meri, in to je po mnenju predsednika vlade velika vrednota.
Predsednik vlade je spregovoril tudi o nacionalnem načrtu za okrevanje in razvoj ter kohezijskih sredstvih in dejal, da so nekaj šablone, ki so bile postavljene za celo Evropo, drugo pa dejstvo, da države članice niso v enakopravnem položaju. Slovenija ima velike zamude na področju železniške in prometne infrastrukture. Opozoril je, da je bilo v digitalizacijo slovenskega zdravstva doslej vloženo na stotine milijonov evrov, pa so v različnih bolnišnicah še vedno različni sistemi, tudi takšni, ki jih med seboj ni mogoče povezati. Vlada je tudi zato ustanovila Strateški svet za digitalizacijo in vključila različne strokovnjake, tudi tiste, ki so že odšli v tujino. "Če se bo načrt ukrepov Strateškega sveta za digitalizacijo upošteval, ne glede na to, katera vlada bo, bo Slovenija digitalna. In to z veliko prednostjo pred nekaterimi drugimi državami.
V nadaljevanju pogovora je predsednik vlade spregovoril o pripravah na predsedovanje Svetu EU in prioritetah. Leta 2003 je Evropska unija v Solunu sprejela sklep, da se državam Zahodnega Balkana garantira članstvo v Evropski uniji. Da bodo člani postali, ko izpolnijo pogoje. "Od sklepov v Solunu je preteklo veliko vode in v tem času je postalo tudi jasno, da če se ne širi Evropska unija, se širi nekdo drug." Po njegovem mnenju, se bo Evropska unija, kar se tiče širitve na Zahodni Balkan, morala odločiti, ali bo sledila strateškemu cilju, ki si ga je postavila na samem začetku. Evropska unija svobodna in v miru sama s sabo, ali pa bo to nedokončan projekt, kjer bo nek elitni klub držav, ki smo že del nje.
Predsednik vlade je v oddaji spregovoril tudi o epidemiji, soočenju s številnimi nasprotovanji proti vladnim ukrepom, o svobodi izražanja, ki je nad svobodo medijev, o odločitvah vlade glede evropskih delegiranih tožilcev in o STA. Glede STA je dejal, da je danes to agencija, za katero je gospod Milan Kučan rekel, da obstaja zato, da "v svet sporoča našo resnico." Kar se resnice tiče, resnica ni ne vaša in ne naša, resnica je ena. Ta stavek, kot je dejal premier, vse pove. Spregovoril je tudi o načrtovanih zakonskih spremembah na davčnem področju. "Ko bodo ti zakoni sprejeti, bodo vse plače v Sloveniji večje, ne da bi to bremenilo delodajalce. Gospodarstvo bo še vedno lahko investiralo, ustvarjalo nova delovna mesta, zaposlovalo nove ljudi, ljudje pa bodo imeli večje plače." Poudaril je, da imamo v Sloveniji trenutno kljub epidemiji nižjo brezposelnost, kot smo jo imeli leta 2019. Glede prihodnosti pa je dejal, da je ključno vprašanje vpogleda v prihodnost, kje Slovenke in Slovenci vidimo slovensko zastavo v naslednjih 30 letih. "Sam jo vidim kot moderno državo, ki je ne bodo prehitevali tisti, ki so nam pred 30 leti še gledali v hrbet. Predvsem, ker so oni naredili ene stvari, mi pa jih nismo."