Visoke lesene zgradbe je namreč potrebno obravnavati na podlagi interdisciplinarnega znanja in povezovanja različnih akterjev.

Dr. Iztok Šušteršič, vodja raziskovalne skupine v InnoRenew CoE in nove akcije COST je dejal, da je večetažna lesena gradnja veliko bolj zahtevna za projektiranje od betonske. »Prav zato mora biti sodelovanje med posameznimi inženirskimi strokami veliko bolj povezano, saj v nasprotnem primeru prihajamo do nasprotujočih si rešitev. Na primer zahteve za potres in veter narekujejo togo spajanje elementov objekta, zahteve za akustiko pa ravno nasprotno, čim bolj mehke povezave, ki preprečujejo širjenje zvoka. Stvari postanejo še bolj kompleksne, ko dodamo tudi ostale zahteve, denimo požar in trajnost.« V novi akciji COST bodo tako stremeli k usklajevanju projektiranja višjih lesenih objektov s strani vseh strok in deležnikov, ki nastopajo v procesu gradnje.

»Le tako bomo lahko zagotovili, da bodo takšni objekti, ki so obenem temelj evropskega prehoda v bolj trajnostno gradbeništvo, lahko grajeni varno, zdravo in tudi zares trajnostno,« je še dodal dr. Šušteršič.

InnoRenew CoE je partner med organizacijami, zavezanimi trajnostnosti in vključujoči prihodnosti, s katerimi se je povezala Evropska komisija v okviru pobude Novi evropski Bauhaus. Tako je inštitut postal eden ključnih sogovornikov Novega evropskega Bauhausa in pomemben povezovalni člen slovenske lesne industrije v evropskem prostoru, saj s tem zagotavlja, da je njen glas slišan v samem vrhu Evropske unije. Kot primer dobre prakse je vključena tudi nova zgradba inštituta, ki se gradi v Izoli in ki bo največja lesena zgradba v Sloveniji. Ta vključuje principe trajnostne gradnje, oblikovana pa je tako, da ustvarja boljšo uporabniško izkušnjo. Zgradba je tudi primer uporabe alternativnih gradbenih materialov, ki so spoštljivi do okolja in spodbujajo rabo organskih materialov (kot je les) v grajenem okolju, kar lahko pomaga pri doseganju cilja zmanjšanja emisij za 55 odstotkov do leta 2030.

O sodobnem trajnostnem gradbeništvu in visoki leseni gradnji bo slišati tudi na konferenci Woodrise 2022, eni od najpomembnejših svetovnih konferenc tega področja, ki jo InnoRenew CoE in Univerza na Primorskem organizirata septembra 2022. Predavatelji se bodo osredotočili tudi na uporabo lesa pri prenovi obstoječih objektov, kar je kot izjemno pomembno prepoznala Evropska unija v svojem evropskem zelenem dogovoru. V InnoRenew CoE želijo s konferenco pritegniti pozornost držav iz jugovzhodne Evrope, kjer trajnostna lesena gradnja še ni zelo priznana, se bo pa zaradi evropskih okoljskih ciljev v prihodnosti morala razvijati.

Eden izmed partnerjev projekta InnoRenew (instrument Teaming iz okvirnega programa Evropske unije za raziskave in inovacije Obzorje 2020 in iz Evropskega sklada za regionalni razvoj ter s sofinanciranjem Republike Slovenije na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport) je tudi Zavod za gradbeništvo Slovenije (ZAG). Pred kratkim so uspešno pridobili projekt FRISSBE Požarno-varno trajnostno grajeno okolje (Fire-safe sustainable built environment), ki je financiran iz programa Obzorje 2020 (WIDESPREAD: ERA Chair). V okviru projekta so zasnovali tudi interaktivni ekosistem, v katerem sta vključena InnoRenew CoE in Univerza na Primorskem, ki tako sodelujeta pri soustvarjanju dobre osnove za nadaljnje povezovanje in razvoj na področju inovacij in raziskav. To povezovanje kaže na dobro delovanje in sodelovanje partnerjev projekta InnoRenew tudi izven projektnih aktivnosti kar je nedvomno eden izmed ciljev projekta. V inštitutu verjamejo, da bodo taka sodelovanja v prihodnosti še nadgradili.

Poleg ZAG je v projekt InnoRenew vključenih še devet partnerjev – Univerza na Primorskem, Fraunhofer WKI, Zavod za gradbeništvo Slovenije, Univerza v Mariboru, Inštitut za celulozo in papir, Zavod eOblak, Nacionalni inštitut za javno zdravje, Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije ter InnoRenew CoE. S tesnim povezovanjem skupaj pomembno prispevajo k znanstveni in inovacijski odličnosti Slovenije.

Projekt InnoRenew je primer odličnega povezovanja in izkoriščanja različnih virov financiranja. Gre za projekt, ki se financira v okviru ukrepa TEAMING iz sredstev programa Obzorje 2020 (program Spodbujanje odličnosti in širjenje udeležbe, WIDESPREAD-01-2016-2017) ter sredstev evropske kohezijske politike, prednostne osi 1  Mednarodna konkurenčnost raziskav, inovacij in tehnološkega razvoja v skladu s pametno specializacijo za večjo konkurenčnost in ozelenitev gospodarstva«, Prednostna naložba 1.1 »Krepitev infrastrukture za raziskave in inovacije ter zmogljivosti za razvoj odličnosti«, v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike 2014–2020.