Predstavniki civilne iniciative so ministru Podgoršku predstavili nekatere odprte zadeve in težave, s katerimi se srečujejo že več let in pomembno vplivajo na njihovo kmetovanje in obstoj kmetij urejenega podeželja. V ospredju so kmetije, združeni v civilno iniciativo izpostavili težave s kmetovanjem na območju Natura 2000 in habitati, na področju primerjave OMD (območja z omejenimi dejavniki) na tem območju v primerjavi z drugimi območji, pri razpisih iz Programa razvoja podeželja v povezavi z območjem Natura 2000, velike težave pa imajo tudi z divjadjo, njihovo preštevilno populacijo ter zavarovanje obdelovalnih površin. Kmetje se soočajo tudi s težavami, ki jih povzročajo zveri, z ocenjevanjem škod po zvereh, popasenosti zaradi divjadi ter zaporami posameznih delov gozdov brez soglasja lastnikov.

Minister je v razgovoru odgovoril na številna odprta vprašanja in dileme. Slovenski pristop k upravljanju območij Natura 2000 temelji na vključevanju naravovarstvenih vsebin v druge sektorje, kar pomeni, da je treba cilje, ki jih za območja Natura 2000 določita Zavod RS za varstvo narave in Ministrstvo za okolje in prostor, in ukrepe, ki jih pripravita v sodelovanju z drugimi ministrstvi in organi pod njihovo pristojnostjo, vključiti v strateško in operativno odločanje o razvoju drugih sektorjev (na primer kmetijstvo, gospodarjenje z gozdovi, urejanje prostora, upravljanje voda). Upravljanje z območji Natura 2000 v Sloveniji zato temelji na načrtih prilagojene rabe naravnih dobrin in upravljanja voda ter prilagojene kmetijske prakse, ki vključujejo ukrepe, potrebne za doseganje in ohranjanje ugodnega stanja kvalifikacijskih vrst in habitatnih tipov. Kako velik pomen prihodnja Skupna kmetijska politika EU daje ohranjanju biotske raznovrstnosti se kaže v tem, da je »Prispevanje k varstvu biotske raznovrstnosti, krepitev ekosistemskih storitev ter ohranjanje habitatov in krajine« eden izmed teh devetih specifičnih ciljev. Tako bo Strateški načrt Skupne kmetijske politike (SKP) poleg izboljšanja dohodkovnega položaja kmetov in njihovega položaja v prehranski verigi, krepitve tržne naravnanosti in konkurenčnost kmetijskega sektorja ter zagotavljanja pridelave varne in kakovostne hrane, naslavljal tudi ohranjanje biotske raznovrstnosti.

Minister dr. Podgoršek je predstavnikom civilne iniciative nadalje predstavil vsebino javnih razpisov iz Programa razvoja podeželja, ki so trenutno v teku. Konec lanskega leta se je zaključil naložbeni cikel izvajanja Programa razvoja podeželja 2014–2020. V letu 2020 je bilo sicer objavljenih oz. zaključenih 24 javnih razpisov v vrednosti 150 milijonov evrov.