Minister Zvone Černač je bil nocoj slavnostni govornik na slovesnosti ob 30. obletnici samostojne države Slovenije v Parku vojaške zgodovine v Pivki. V svojem nagovoru je uvodoma poudaril: »To je nedvomno najbolj primeren kraj za počastitev obletnice naše države, saj so ravno iz te, nekdanje vojašnice, pred tridesetimi leti, točneje 26. junija 1991 ob 11. uri in 10 minut, zapeljali prvi tanki in s tem začeli agresijo jugoslovanske armade na slovensko državo. Cilj je bila zahodna meja in njeno neprodušno zaprtje ter zatrtje slovenske osamosvojitve.« Spomnil je, da je bil nekaj dni kasneje s strani agresorja ustreljen Stane Požar, prva žrtev vojne za Slovenijo na tem območju.

Svoj pogled je v nadaljevanju usmeril v čas pred plebiscitom, v leto 1990: »Takrat so nekateri, predvsem pripadniki opcije, ki jim samostojna država ni bila intimna opcija, strašili ljudi pred osamosvojitvijo na različne načine. Od tega, da bomo jedli travo, če postanemo samostojni, do tega, da itak nikamor ne bomo mogli, ker nas ne bo priznal nihče. Na Primorskem, pa tudi v naših krajih, pa so strašili ljudi tudi z izgubo t. i. »italijanskih pokojnin«, če Slovenija postane samostojna država.« Toda ljudje so se kljub temu odločili ZA samostojno Slovenijo. Plebiscita se je udeležilo 93,2 odstotka volivcev in 95 odstotkov jih je glasovalo za samostojno in neodvisno Slovenijo. Ob tem je zbrane spomnil na zgodovinske besede, ki jih je ob razglasitvi rezultatov plebiscita v iskrenem zanosu izrekel oče slovenskega naroda dr. Jože Pučnik: »Jugoslavije ni več, Jugoslavije ni več, zdaj gre za Slovenijo«.

»Slovenski narod je bil torej pred tridesetimi leti enoten. Ni se pustil ustrahovati in ni poslušal tistih, ki so nas strašili. Ljudje so se odločili tako, kot so bili globoko v sebi prepričani, da je prav. In prepričan sem, da bi danes, kljub različnim političnim pogledom, narod, v kolikor bi bilo potrebno odločati o strateškem vprašanju za našo državo, ponovno odločil tako, kot je odločil takrat,« je dejal slavnostni govornik in usmeril pogled v sedanjost: »Slovenija je geografsko gledano res majhna država. Vendar smo velik narod. Ker je naša veličina v ljudeh. Naša veličina je v delavnih, izobraženih in podjetnih posameznikih, ki vsak na svoj način gradite to državo in jo postavljate ob bok najboljšim.« Poudaril je, da Slovenci dosegamo uspehe v svetovnem merilu na številnih področjih: na športnem, znanstvenem, humanističnem, gospodarskem in številnih drugih. Če smo ob osamosvojitvi komaj dosegali komaj 27 odstotkov razvitosti naše severne sosede Avstrije, se danes približujemo evropskemu povprečju. »Postali smo člani Evropske unije, Nata, ljudje so suvereno in množično podprli obe odločitvi, v času prvega mandata Janševe vlade smo postali del schengenskega območja, v tistem obdobju smo tudi prevzeli evro in postali tudi del evropske monetarne unije. Slovenija je v svetu pripoznana tudi kot država, ki na eni strani varuje okolje in naravne vire, na drugi strani pa beleži zavidljive kazalce na poti tehnološkega in trajnostno vzdržnega razvoja,« je dejal minister in izpostavil pred dnevi objavljeno poročilo OZN o doseganju 17. ciljev trajnostnega razvoja, ki Slovenijo med 165. državami sveta uvršča na visoko 9. mesto.

V svojem nagovoru se je dotaknil tudi preizkušnje, s katero se soočamo v zadnjem letu – epidemije COVID-19: »Zadnje leto dni je bilo zahtevno leto. Na COVID krizo so se države odzvale na različne načine. Slovenska vlada je v okviru osmih zakonodajnih paketov uspela ohraniti na deset tisoče delovnih mest in številna podjetja. Preko pomoči smo blažili materialne in socialne posledice krize. Slovenija je zato med državami z najboljšimi obeti za prihodnost. Zaposlenost se že četrti mesec povečuje, brezposelnost niža in je nižja kot v letu 2019 pred krizo. Dejavnosti, ki so bile v krizi najbolj prizadete, začenjajo s ponovnim zagonom. Povečanje gospodarskih aktivnosti se odraža tudi v proračunskih prilivih, ki so v maju celo višji, kot so bili maja 2019, torej leto dni pred krizo,« je dejal minister Černač in dodal: »Pomoč je torej prišla v prave roke. Ljudem in podjetjem, ne bančnim tajkunom. In to se odraža tudi v napovedih za naprej. Slovenija je v vrhu držav z najmanjšim upadom BDP in v skupini držav, ki se ji obeta najvišja rast v letošnjem in prihodnjem letu. Vse to se odraža tudi v bonitetnih ocenah, zato se naša država že nekaj časa zadolžuje po negativni obrestni meri.«

Poudaril je, da je Vlada RS okrepila tudi položaj občin: »V lanskem in letošnjem letu so občinski proračuni debelejši za 70 milijonov evrov letno oz. 140 milijonov v dveh letih. Pred dobrega pol leta je bil sprejet zakon, ki je občine razbremenil stroškov za nekatere naloge, ki jih opravljajo. Finančni učinek presega 60 milijonov evrov. Vse to omogoča podlage za hitrejši zagon investicij na različnih področjih v občinah, s tem pa hitrejši razvoj celotne države.«

V nadaljevanju je spregovoril tudi o evropskih sredstvih: »V zadnjem letu dni smo sprostili krč, ki je nastal pri zagotavljanju evropskih sredstev za projekte širom po državi. V letu dni je bila odobrena skoraj milijarda evrov nepovratnih sredstev za različne projekte. Sredstva iz Načrta za okrevanje in nov finančni okvir 2021-2027 pa bodo bistveno okrepila obseg nepovratnih sredstev za različne naložbe. Na nas leži torej velika priložnost, predvsem pa odgovornost, da bodo ta sredstva tudi koristno uporabljena, da noben del Slovenije ne bo zapostavljen in da nikogar ne bomo pustili ob strani.«

»Za nami je trideset let, ko o svoji usodi lahko odločamo sami. Smo sicer del globalnega sveta, globoko vpeti v številne mednarodne integracije, del evropske družine narodov, pa vendar samostojna, neodvisna in suverena država. Zavedamo se, da bo Evropa toliko močna in suverena, kolikor močne in suverene bodo države članice. In skladno s to usmeritvijo želimo nadaljevati svojo pot tudi v prihodnje. Naš pogled je usmerjen v prihodnost. V nadaljnjih 30 in več let,« je dejal minister Černač.

Čez nekaj dni bo Slovenija že drugič predsedovala Evropski uniji in to v obdobju, ko evropska povezava pričenja s pomembnim procesom pogovorov o naši skupni evropski prihodnosti. O odpravi slabosti, ki so moteče za državljane in izboljšavah delovanja na vseh področjih. »V tem procesu bomo aktivno sodelovali. Ne bo zaključen v času našega predsedovanja, bomo pa storili vse, da damo pomemben prispevek h krepitvi povezave, ki mora pri odločitvah in svojem delovanju vedno izhajati iz konkretnega posameznika in njegovih pričakovanj. Oblast, na katerem koli nivoju že in za katerokoli od oblasti gre, mora biti vedno v službi ljudi. Samo tako se gradijo in utrjujejo suverene in uspešne države, ki povezane še bolj utrjujejo svojo suverenost in neodvisnost. In Slovenija želi v naslednjih letih postati del družine najbolj uspešnih držav,« je še poudaril slavnostni govornik.

»Pred tridesetimi leti je Slovenija postala država. Samostojna in neodvisna država. Pred tridesetimi leti so se uresničile tisočletne sanje mnogih generacij. Veliko poguma, odrekanj in žrtev je bilo na tej poti. Vendar smo uspeli. Povezani in skupaj. Trideset let že gradimo našo državo, vsak po svojih močeh in na različne načine, zato zahvala vsem, ki ste v zadnjih tridesetih letih na različnih področjih dali svoj prispevek pri gradnji naše skupne domovine, naše Slovenije. Še posebej hvala tistim, ki ste z orožjem pred tridesetimi leti branili plebiscitno odločitev slovenskega naroda in vsem, ki ste po zmagi pomagali pri vzpostavitvi normalnih razmer, med katere sodi tudi razminiranje številnih območij. V tej skupini je bil tudi Andrej Želodec iz Dolnje Košane, prejemnik častnega znaka svobode Republike Slovenije. Posebno hvaležnost pa namenjam vsem, ki so za našo skupno domovino dali največ – svoja življenja,« je dejal minister.

Ob zaključku je zbranim zaželel, »da bi nas ob tridesetletnici ponovno preplavil tisti zanos, ki nas je takrat povezal pri uresničitvi naših zgodovinskih sanj. Da bi skupaj in povezani gradili našo skupno prihodnost. Za vse, ki prihajajo za nami. Čestitke ob dnevu državnosti in Bog te živi Slovenija, draga slavljenka.«