Novela Sklepa o najvišji višini priznanih stroškov nakupa posamezne čebelarske opreme in novih sredstev za prevoz čebel na pašo za programsko obdobje 2020–2022

Vlada je sprejela Sklep o spremembi Sklepa o najvišji višini priznanih stroškov nakupa posamezne čebelarske opreme in novih sredstev za prevoz čebel na pašo za programsko obdobje 2020–2022.

Sklep je bil sprejet z namenom dopolnitve seznama čebelarske opreme, za katero je mogoče uveljavljati sofinanciranje nakupa v okviru ukrepa Tehnična pomoč čebelarjem in organizacijam čebelarjev – sofinanciranje čebelarske opreme. S sklepom se določi najvišjo višino priznanih stroškov nakupa dodane nove čebelarske opreme.

Stališče RS do Predloga sklepa Sveta o podpisu v imenu EU in začasni uporabi Protokola o izvajanju Sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju med Gabonsko republiko in EU

Vlada je sprejela Stališče RS k zadevi Predlog sklepa Sveta o podpisu v imenu Evropske unije in začasni uporabi Protokola o izvajanju (2021–2026) Sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju med Gabonsko republiko in Evropsko skupnostjo. Slovenija podpira predlog sklepa.

S tem sklepom Svet EU pooblasti Evropsko komisijo za podaljšanje protokola med Evropsko unijo in Gabonsko republiko za obdobje 5 let, s čimer se omogoči začasno izvajanje Sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju med obema stranema.

Sklep slovenskega ribištva ne zadeva neposredno.

Stališče RS do Predloga uredbe Sveta o dodelitvi ribolovnih možnosti v skladu s Protokolom o izvajanju Sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju med Gabonsko republiko in EU

Vlada je sprejela Stališče RS k zadevi Predlog uredbe Sveta o dodelitvi ribolovnih možnosti v skladu s Protokolom o izvajanju (2021–2026) Sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju med Gabonsko republiko in Evropsko skupnostjo. Republika Slovenija podpira predlog akta.

Namen akta je določiti ribolovne možnosti v okviru izvajanja novega ribiškega sporazuma med EU in Gabonsko republiko za obdobje 5 let. Predmet razdelitve so letne ribolovne možnosti za več kategorij ribolovnih plovil.

Predlog akta slovenskega ribištva ne zadeva neposredno.

Stališče RS do Predloga uredbe Sveta o spremembi Uredbe glede nekaterih ribolovnih možnosti za leto 2021 v vodah Unije in vodah zunaj Unije

Vlada je sprejela stališče RS k zadevi Predlog uredbe Sveta o spremembi Uredbe (EU) 2021/92 glede nekaterih ribolovnih možnosti za leto 2021 v vodah Unije in zunaj Unije. Slovenija akt podpira.

S tem aktom se spreminja Uredba Sveta (EU) 2021/92, ki določa ribolovne možnosti za leto 2021 za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se uporabljajo za vode Unije in za plovila Unije v nekaterih vodah zunaj Unije. Navedene ribolovne možnosti se v obdobju veljavnosti običajno večkrat spremenijo. Tokratna sprememba se nanaša na celotni dovoljeni ulov za papalina na Norveškem in Severnem morju in sardona na podobmočjih 9 in 10. Gre za tehnične spremembe, upoštevaje najnovejše mnenje Mednarodnega sveta za raziskovanje morja (ICES).

Predlog akta slovenskega ribištva ne zadeva neposredno.

Stališče RS k Sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu – Za bolj trajnostni ribolov v EU: trenutno stanje in usmeritve za leto 2022

Vlada je sprejela stališče RS k zadevi Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu - Za bolj trajnostni ribolov v EU: trenutno stanje in usmeritve za leto 2022. Republika Slovenija Sporočilo pozdravlja.

Sporočilo vsebuje pregled napredka na področju trajnostnega ribolova flot EU ter pregled socialno-ekonomske uspešnosti flot EU, ravnovesja med ribolovno zmogljivostjo in ribolovnimi možnostmi ter izvajanja obveznosti iztovarjanja. Vključuje tudi glavne usmeritve, ki bodo podlaga za predloge Komisije o ribolovnih možnostih za leto 2022. S tem sporočilom Evropska komisija začenja javno posvetovanje z državami članicami, svetovalnimi sveti, deležniki in javnostjo glede razmisleka o usmeritvah politik, predstavljenih v tem sporočilu, in poziva k posredovanju povratnih informacij do 31. avgusta 2021.

Od leta 2020 je treba staleže rib upravljati v skladu s ciljem največjega trajnostnega donosa. Glavni cilj prihodnjih predlogov Komisije za staleže je ohraniti ali doseči največji trajnostni donos (Fmsy) za staleže, za katere se podaja ta ocena. Na podlagi tega se določi celotni dovoljeni ulovi, ki ostaja eno od glavnih orodij za upravljanje skupne ribiške politike. V tej luči bo Komisija izvajala načrte upravljanja in sicer na podlagi znanstvenega mnenja, ki ga poda Mednarodni svet za raziskovanje morja (ICES).

Republika Slovenija v zvezi s posvetovanjem o ribolovnih možnostih podpira predloge, ki so namenjeni ohranjanju in trajnostnemu upravljanju ribolovnih virov in ki upoštevajo specifične značilnosti in potrebe slovenskega ribištva.

Z vidika slovenskega ribištva bo Republika Slovenija v okviru razprav o tem Sporočilu namenila posebno pozornost ukrepom upravljanja, ki zadevajo ribištvo v Jadranskem morju.

Stališče RS do Sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij - Strateške smernice za bolj trajnostno in konkurenčno akvakulturo EU za obdobje 2021–2030

Vlada je sprejela stališče RS do Sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij - Strateške smernice za bolj trajnostno in konkurenčno akvakulturo EU za obdobje 2021–2030.

RS pozdravlja sporočilo in s tem ukrepe za krepitev sektorja akvakulture v EU na načelih trajnosti in konkurenčnosti, tudi v luči prehoda na trajnostne sisteme pridelave in predelave hrane. Opozarjamo pa, da predlagani ukrepi ne smejo povzročati dodatnih administrativnih bremen za pristojne organe, izvajalce nadzore in ostale deležnike v akvakulturi. Pri razvoju nacionalnih strategij in drugih dokumentov, namenjenih razvoju akvakulture, je potrebno upoštevati posebnosti in specifike v posameznih državah članicah ter s tem različne izhodiščne točke in razlike v možnostih za hitrejši razvoj tega sektorja v državah članicah.

Sporočilo Komisije vsebuje splošne smernice za obravnavanje navedenih izzivov in priložnosti v sektorju akvakulture. Namen strateških smernic je ponuditi skupno vizijo za države članice EU in vse zadevne deležnike za nadaljnji razvoj akvakulture v EU na način, ki bo prispeval k navedeni strategiji za rast. Nadalje je namen smernic zlasti pomagati pri oblikovanju sektorja akvakulture EU, ki: je konkurenčen in odporen; zagotavlja oskrbo s hranilno in zdravo hrano; zmanjšuje odvisnost EU od uvoza morske hrane; ustvarja gospodarske priložnosti in delovna mesta; ter postaja svetovni referenčni okvir za trajnost. Prav tako bi morale pomagati potrošnikom iz EU pri ozaveščeni izbiri trajnostnih proizvodov iz akvakulture in zagotoviti enake konkurenčne pogoje za proizvode iz akvakulture, ki se tržijo v EU. Smernice bi morale tudi pomagati usmerjati uporabo številnih instrumentov in skladov, ki so na voljo za podporo akvakulturi EU, ter podpreti izvajanje veljavne zakonodaje EU.

Za uresničitev te vizije bo treba obravnavati različne izzive in priložnosti v sektorju akvakulture EU, da bi se dosegli naslednji med seboj povezani cilji: krepitev odpornosti in konkurenčnosti; sodelovanje pri zelenem prehodu; zagotavljanje družbene sprejemljivosti in obveščanje potrošnikov ter krepitev znanja in inovacij.

Predlog Zakona o ukrepih za odpravo posledic pozebe v kmetijski proizvodnji med 5. in 9. aprilom 2021

Vlada je določila besedilo predloga Zakona o ukrepih za odpravo posledic pozebe v kmetijski proizvodnji med 5. in 9. aprilom 2021 in ga pošlje v obravnavo Državnemu zboru RS po nujnem postopku.

Slovensko kmetijstvo je letos med 18. in 22. marcem ter med 5. in 9. aprilom prizadela pozeba, kot posledica dlje trajajočih nizkih temperatur in snega. Najbolj je bilo prizadeto sadno drevje in vinska trta. Ocena škode na kmetijskih kulturah med 5 in 9. aprilom 2021 zajema tako škodo, ki je nastala kot posledica pozebe v mesecu marcu in aprilu. Predlog zakona daje podlago za izdelavo končne ocene škode ter nujne interventne ukrepe za odpravo posledic pozebe, ki je prizadela kmetijsko proizvodnjo.

Sadjarski in vinogradniški proizvodnji je zaradi posledic pozebe nastala izjemna škoda. Kmetijska gospodarstva zato nimajo več sredstev za nujno vzdrževanje nasadov, ki je potrebno tudi, če ni pridelka. Ker je oskrbo trajnih nasadov treba izvajati čez leto, bo sprejetje zakona preprečilo, da bi bila proizvodnja v teh panogah dodatno prizadeta še zaradi pomanjkljive oskrbe kot posledice pomanjkanja likvidnostnih sredstev na kmetijskih gospodarstvih. Posebnost sadjarstva in vinogradništva je, da je tudi takrat, kadar pridelka ne bo ali bo njegova kakovost zaradi mraza precej slabša (deformirani plodovi, porjaveli plodovi, mrazni obroči), potrebno izvajati vse agrotehnične ukrepe, zlasti varstvo rastlin, prilagojene zelene reze in lahko tudi dodatna dela (več dela s sortiranjem deformiranih plodov itd.), zaradi česar imajo pridelovalci poleg izpada prihodka lahko še višje stroške oskrbe nasadov od običajnih. Tako bodo imeli sadjarji in vinogradniki letos negativen dohodek.

S predlaganim zakonom se med drugim dovoljuje izjemni dokup pridelka grozdja tudi z območij zunaj vinorodnega okoliša pridelave grozdja tistim fizičnim osebam, ki niso samostojni podjetniki posamezniki in imajo nastalo škodo po pozebi.

Ker bo zaradi škode po pozebi največji izpad grozdja letnika 2021 je nujno, da predlagana ureditev začne veljati še pred začetkom letošnje trgatve (ki se za zgodnje sorte lahko začne že konec avgusta). S tem bo pridelovalcem z največjo nastalo škodo omogočeno dokupiti izgubljene količine grozdja ter ohraniti obstoječe tržne poti.

Na področju dopolnilnih dejavnosti predlagani zakon ščiti nosilce dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, ki imajo dovoljenje za opravljanje dopolnilnih dejavnosti proizvodnje sadnih in zelenjavnih sokov, predelave in konzerviranja sadja in zelenjave, proizvodnje kisa in proizvodnje žganih pijač, ter jim omogoča izpolnitev pogodbenih obveznosti, izpolnitev zastavljenih ciljev proizvodnje pri pridobitvi sredstev iz evropskih skladov in doseganje dohodka na kmetiji.

Predlagani zakon je pravna podlaga za izvedbo pomoči prizadetim kmetijskim gospodarstvom v obliki ugodnih posojil za financiranje tekočih stroškov. Za izvedbo sanacijskih ukrepov in za tekoče financiranje bo Slovenski regionalno razvojni sklad iz lastnih sredstev razpisal ugodna posojila za obratna sredstva z ročnostjo do pet let in vključenim dveletnim moratorijem na odplačilo glavnice. Ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, bo zagotovilo sredstva za subvencioniranje obrestne mere. Za čimprejšnjo izvedbo ukrepa je nujno sprejetje zakona, ki je pravna podlaga za izvedbo predlagane pomoči.

S predlogom zakona se tudi ureja možnost odpisa obveznosti za vzdrževanje namakalnega razvoda Vogršček za lastnike oziroma zakupnike kmetijskih zemljišč na območju namakalnega razvoda Vogršček, ki jim je zaradi sanacijskih del na pregradi Vogršček motena dobava vode. Gre za 16 namakalnih sistemov na območju namakalnega razvoda Vogršček, ki so opredeljeni v Uredbi o potrditvi območij osuševalnih in namakalnih sistemov (Uradni list RS, št. 63/19).