Predlog zakona ureja področje, kjer so bile v zadnjih desetih letih pogosto izražene potrebe po spremembah, vendar ni bil dosežen zadosten konsenz o njihovi obliki. Slovenija ob upoštevanju družbene odgovornosti priznava trajno zavezanost znanosti in razvoju ter njuno pomembno vlogo pri družbenem napredku in ustvarjanju blaginje za državljane. Cilj je zagotoviti sodoben znanstvenoraziskovalni in inovacijski sistem, ki bo omogočil višjo kakovost življenja za vse, s kritičnim premislekom družbenih vprašanj, učinkovitim reševanjem družbenih izzivov in dvigom konkurenčnosti slovenskega gospodarstva.

Ta cilj želimo doseči tudi s pomočjo spremembe zakonodaje na področju znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti in s tem ustvariti pogoje, ki bodo omogočali razvojni preboj in ki bodo Slovenijo umestili med inovacijsko vodilne države, omogočili večjo kakovost pri izvajanju znanstvenoraziskovalnega dela, njegov hitrejši razvoj in boljše vključevanje v evropski in svetovni raziskovalni prostor ter učinkovitejši prenos znanja in povezovanja z gospodarstvom.

Znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost predlog ZZRID ureja tako, da se vzpostavlja nov sistemski okvir, ki s sproščanjem razvojnega potenciala omogoča večjo kakovost pri izvajanju znanstvenoraziskovalnega dela, njegov hitrejši razvoj in boljše vključevanje v evropski in svetovni raziskovalni prostor ter učinkovitejši prenos znanja in povezovanja z gospodarstvom.

Za učinkovito delovanje enotnega raziskovalno inovacijskega sistema, kar je predpogoj učinkovite izrabe obstoječih potencialov, je potrebno povezati vse deležnike in različne politične resorje, kar izpostavljajo tako nacionalne, kakor tudi mednarodne študije in evalvacije slovenskega sistema. Povezovanje je tudi zelo pomemben del nastajajočih strateških dokumentov na področju znanosti in visokega šolstva.

Z zakonom se sistemsko ureja znanstvenoraziskovalni del, ki se pretežno izvaja na raziskovalnih inštitutih in univerzah, dotika pa se tudi širšega okvirja znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti. 

Najpomembnejše rešitve v zakonu so:

• opredeljuje institucionalni okvir oblikovanja in izvajanja javnih politik na tem področju.
• ureditev financiranja na način, ki omogoča stabilnost in razvoj znanstvenoraziskovalne dejavnosti in njenih izvajalcev (institucionalno financiranje in ciljna vrednost 1 % bruto domačega proizvoda javnih sredstev za znanstvenoraziskovalno dejavnost),
• Opredelitev znanstvenoraziskovalne dejavnosti kot horizontalne dejavnosti, ki naj bo vključena v različne sektorske politike;
• povečanje avtonomije javnih raziskovalnih organizacij (JRO), vključno s prenosom premoženja države, ki ga imajo v upravljanju javni raziskovalni zavodi (JRZ) v last JRZ-jem ter možnostjo ustanovitve gospodarske družbe z namenom prenosa znanja (ob izpolnjenih pogojih),
• vzpostavitev pogojev, da Slovenija postane mednarodno privlačna destinacija, s poudarkom na vračanju raziskovalcev, ki delujejo v tujini,
• stimulativno nagrajevanje raziskovalcev;
• naslovitev etike in integritete v znanosti ter enakih možnosti z vzpostavitvijo Nacionalnega sveta za etiko in integriteto v znanosti;
• definiranje odprte znanosti kot pomembnega elementa raziskovalne dejavnosti ter njena umestitev v sistem raziskav,
• definiranje javne službe.

Znanstvenoraziskovalni in inovacijski okvir sestavljata dva sistemska zakona in dve strategiji. Gre za ZRRID in Zakon o podpornem okolju za podjetništvo, ki postavlja okvir razvoja in inovacij na ravni gospodarskih družb, in strategija o raziskovalni in inovacijski dejavnosti ter strategija pametne specializacije Slovenije, ki se vsebinsko prekrivajo na stopnjah tehnološke pripravljenosti, kjer vsak s svojim okvirom omogoča celovito in komplementarno izvajanje potrebnih ukrepov.

Predlog Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti določa organiziranost znanstvenoraziskovalnega in inovacijskega sistema,  znanstvenoraziskovalno dejavnost ter financiranje, organiziranost, izvajanje in nadzor znanstvenoraziskovalne dejavnosti.