Kot je uvodoma dejal predsednik vlade, smo se danes v Ormožu zbrali zato, da se spomnimo nečesa, kar je pomembnejše od tega, kar se je v splošnem vedelo doslej in v počastitev nečesa, kar izstopa iz tistega časa in vseh dogodkov pred tridesetimi leti.

"V teh dneh po celi državi poteka preko 560 različnih večjih dogodkov, v organizaciji občin, veteranskih društev in različnih združenj, za obeležitev tridesete obletnice osamosvojitve. Verjetno je vsega skupaj še več, kot imamo na seznamu državnega odbora za prireditve, saj so se nekateri za obeležitev rojstnega dne naše države odločili kasneje, ko je seznam že nastal," je uvodoma dejal premier.

Nadaljeval je, da se je Slovenija osamosvojila s kombinacijo vseh možnih sredstev. "Najprej s pametjo. Tam, kjer je bilo potrebno, smo se borili, kjer je bilo potrebno pogajanje, smo se pogajali, kjer je bilo treba stopiti korak nazaj kot pri Brionskem sporazumu, smo stopili korak nazaj, a končnega cilja nikoli nismo izpustili izpred oči," je dejal predsednik vlade. "Enotnost naroda, ki je bila dosežena na plebiscitu, je prestala tudi izkušnjo osamosvojitvene vojne, zato lahko danes obhajamo trideseto obletnico samostojne države, ki je takrat, ko smo jo razglasili, razen sosednje Hrvaške, ni nihče priznal," je nadaljeval. "Včeraj in predvčerajšnjim bili znameniti objekti iz Unescove kulturne dediščine po celem svetu obliti v barve slovenske zastave, grba in naše 30. obletnice. To na nek način simbolizira veličino tistega dogajanja pred tridesetimi leti, po drugi strani pa tudi uspeh prehojene poti zadnjih treh desetletjih," je še dejal.

Nato je premier v nagovoru spomnil na dogajanje pred skoraj natančno 2500 leti, 480 pred Kristusom, ko se je na nekem drugem koncu Evrope odvila bitka, ki je takrat odločila usodo antične Grčije. "Šlo je za bitko pri Termopilah, kjer je 300 Špartancev pod vodstvom kralja Leonidasa na ozkem prehodu med morjem in gorami zaustavilo sto-tisoč glavo perzijsko vojsko pod vodstvom kralja Kserksa. 300 špartanskih bojevnikov z nekaj sto pomožnimi enotam in bojevniki je nekaj dni zadrževalo zagotovo več kot 100.000 mož bojevnikov perzijske vojske, ki je prodirala v Grčijo tudi prek drugih poti. Na koncu so bili premagani, ker je izdaja perzijske vojake pripeljala naokrog preko steza in prehodov in so jih napadli iz hrbta, tako da so skoraj vsi Špartanci tam umrli. Vendar so perzijsko vojsko zadrževali dovolj časa, da se je Grčija takrat organizirala in druga perzijska invazija na Grčijo kljub silni prenoči na drugi strani ni uspela," je bitko pri Termopilah opisal premier in dodal, da so v Ormožu pred tridesetimi leti dosegli več kot Špartanci pri Termopilah pred 2500 leti.

"Tudi tukaj most ni padel in je bil ubranjen, most, ki je simboliziral takrat novo mejo nove države. Sovražni tanki so prišli naokrog preko Središča ob Dravi, ampak tudi v tem primeru ste Ormož ubranili. Oklepne in tankovske enote JLA so prodrle po drugih poteh, veliko mejnih prehodov so zavzeli. Nekatere zato, ker so bili barikade slabo postavljene, nekatere pa, ker so poveljniki oziroma komandirji policijskih, miličniških enot ali TO, presodili, da je bolje, da se enote sovražne vojske čim bolj oddaljijo od svoje točke oskrbe, kajti dlje kot bodo šli, bolj bodo ranljivi. Na koncu se je vse skupaj dobro izšlo. Se pa ne bi dobro izšlo, če bi prodrli povsod, če jih nikjer ne bi zaustavili in če se nikjer ne bi zgodilo to, kar se je zgodilo tu v Ormožu, kjer most ni padel, ali pa v Trzinu, kjer enote JLA nismo pustili naprej proti letališču, ne glede na močne okrepitve s helikopterskim desantom. Ni šlo niti v Rožni dolini, ni šlo niti v Medvedjeku. In ko smo to sešteli, je pod črto nastala zmaga," je poudaril premier.

Ob tem se je zahvalil vsem, ki so v Ormožu naredili še več kot Špartanci pred 2500 leti. "Oni so takrat branili konfederacijo mestnih držav, ki je že obstajala, mi pa državo, ki smo jo komaj razglasili," je dejal premier Janez Janša.

"Prej smo slišali, kdaj so bile takrat enote mobilizirane in koliko časa so nekateri dejansko preživeli v uniformah in pod orožjem. Nekateri se danes verjetno kislo nasmihajo, ko poslušajo zgolj o desetdnevni vojni in kratkih naporih za osamosvojitev. Pravzaprav se je vojna začela že z razorožitvijo TO oziroma s poskusi razorožitve, kjer to ni uspelo. 15 in 16. maja 1990 je potekala razorožitev in vojna se je končala konec oktobra 1991, ko je zadnja ladja z vojaki JLA zapustila koprsko pristanišče. Mnogi so bili ves ta čas v uniformah in na položajih. Teh dni je precej več kot deset ali 360," je poudaril predsednik vlade Janez Janša. Ob tem je izpostavil, da je pomembno, da smo Slovenci bili pripravljeni braniti Slovenijo, čeprav ne z enako vnemo povsod. "Prej, ko sem slišal, koliko ljudi se je odzvalo na poziv k obrambi, je ta številka na tem območju pomenila, da so se odzvali praktično vsi, ki so poziv dobili, in niso bili bolni, in to je bilo preko 90%. V SV delu Slovenije, predvsem pa tudi povsod drugod, z delno izjemo Ljubljane in Maribora, je bil odziv na pozive in to že takrat, ko so tulile sirene in ko so bili tanki na ulicah, cestah in mejnih prehodih, skoraj 100%. V Ljubljani je bil 70%, v Mariboru nekoliko več. Kar tudi nekaj pove in gre za nekaj čemer v teh 30 letih nismo govorili, ker se je vse dobro končalo, je pa v zborniku Vojne za Slovenijo narejena analiza iz katere se vidi, kako se je na mikro nivoju vse skupaj dogajalo," je povedal predsednik vlade.

Spomnil je tudi, da je bil v Ormožu pred 30 leti nekaj dni zatem, ko so se dogajali spopadi, in sicer po spopadih, po Brionski deklaracij, ko je vladalo premierje, in ko smo obiskovali te kraje. "Takrat smo videli poškodovan zvonik, uničene tanke na Kogu in razdejanje, ki se je videlo na mostu čez Dravo. Po vsem tem je bilo jasno, da je Slovenija tukaj zdržala," je dejal. Delil je tudi spomin, ko so tuji novinarji v Cankarjevem domu gledali posnetke te bitke za most, in ko se je videlo, kaj se je dogajalo, so bili vsi šokirani. "Prepričani so bili, da bodo gledali poskus operetne osamosvojitve Slovenije in učinkovite ukrepe federalnih oblasti, vojske in policije, in tako so tudi poročali prve dni. Ko pa so videli posnetke, nekateri so tudi obiskali kraje spopadov, so spremenili mnenje in iz izrazite nenaklonjenosti osamosvojitvi, se je v enem tednu svetovna javnost obrnila v našo korist. Toda tega ne bi bilo, če ne bi zdržali na ključnih točkah," je poudaril predsednik vlade Janez Janša.

"Na današnji dan pred tridesetimi leti je bilo v Sloveniji 75 večjih oboroženih spopadov na različnih mestih, naslednji dan še več. Tako da vsega niti ni mogoče obdržati v spominu. Slovenija vsega tega ne bi zdržala, če bi imeli centralizirano obrambo, in je bilo vse odvisno, kako se bo neko vodstvo odločalo ob posamičnih korakih. Tu je prevladala samoiniciativa poveljnikov, tudi najnižjih taktičnih enot TO, skupin policije, posebnih skupin, jurišnih odredov, proti-diverzantskih odredov, … Ko smo vse to sešteli, smo videli, da smo nastopali kot enotna slovenska obramba z veliko podporo prebivalstva, logistike, lokalnih oblasti, podjetij. Slovenija je v obrambi dihala enotno. In zato lahko danes svečano in veselo proslavljamo 30. rojstni dan," je še povedal predsednik vlade Janez Janša.

"Če si sedaj prikličem v spomin sliko Ormoža pred 30 leti in sliko danes, ko pridem v ta kraj, se vidi velikanska razlika v napredku, zato iskrene čestitke županu in predhodnikom ter, vsem, ki ste prispevali k temu. Slovenci smo dokazali, da se da: ne le pred 30 leti in naslednjih trideset let temveč tudi sedaj, ko se spominjamo teh velikih dogodkov osamosvojitve, ko gledamo tudi naprej, ne vidimo razloga, da naslednjih trideset let ne bi bili še bolj uspešni kot smo bili doslej," je dejal predsednik vlade in svoj nagovor zaključil z besedami: "Iskrene čestitke ob rojstnem dnevu slovenske države. Srečno Slovenija, Srečno Ormož, Bog živi Slovenijo!"