Z gostiteljem, slovenskim obrambnim ministrom, se je pogovarjala o aktualnih varnostnih vprašanjih in sodelovanju med državama na obrambnem ter vojaškem področju, predvsem v okviru mednarodnih operacij in misij, in na področju skupne varnostne in obrambne politike Evropske unije (EU). Srečanje je bilo pomembno tudi zaradi začetka predsedovanja Slovenije Svetu Evropske unije, pri čemer je minister Tonin sogovornici podrobneje predstavil šestmesečni načrt predsedovanja in najpomembnejše prednostne naloge na obrambnem področju.

Po sprejemu z vojaškimi častmi na Ministrstvu za obrambo so danes dopoldan potekali uradni pogovori med delegacijama. Nemčija je strateška, politična in najpomembnejša gospodarska partnerica Slovenije. Sodelovanje z Nemčijo je ena izmed prednosti slovenskega dvostranskega sodelovanja tudi na obrambnem in vojaškem področju, ki se je v zadnjih letih še okrepilo tako v okviru EU in Nata ter regionalnih pobud. Oba ministra sta se strinjala, da je sodelovanje na vseh področjih zelo dobro, še zlasti na obrambnem, na katerem pogovori ves čas potekajo na več ravneh.

Minister Tonin je kot možnost nadaljnje krepitve sodelovanja izpostavil predvsem sodelovanje v mednarodnih operacijah in na misijah, graditev skupnih sil, področja obrambne industrije, skupnih vaj in usposabljanj ter vojaškega izobraževanja in usposabljanja. V interesu Slovenije je nadgraditi sodelovanje v okviru koncepta vodilnih držav pod vodstvom Nemčije v okviru Natovih odzivnih sil – NRF 2023. Državi že več let uspešno sodelujeta tudi v operaciji Neomajna odločnost (OIR) v Iraku znotraj Globalne koalicije zoper Daesh, pri čemer je ohranitev partnerstva v obojestranskem interesu. Ministra sta se pogovarjala tudi o možnostih krepitve sodelovanja v Maliju, kjer bo Slovenija okrepila svojo prisotnost. Ob tem je minister Tonin ministrici Kramp-Karrenbauer predlagal ustanovitev mešane ekspertne skupine, ki bi pregledala dosedanje oblike sodelovanja in prepoznala še druga področja mogočega sodelovanja na obrambnem in vojaškem področju, s čimer se je strinjala. Dogovorila sta se, da bosta ministrstvi skupino ustanovili v najkrajšem času.

Delegaciji, ki sta ju vodila, sta v pogovorih izmenjali tudi stališča in izkušnje o obrambnih reformah, razvoju zmogljivosti, modernizaciji ter s tem povezanih postopkih nabav vojaške oborožitve in opreme. Minister Tonin je sogovornico seznanil, da je bil konec lanskega leta sprejet poseben zakon o investicijah v Slovensko vojsko do leta 2026, s katerim bomo za modernizacijo vojske v tem času namenili 780 milijonov evrov. Ministrica je povedala, da spremljajo prizadevanja Slovenije za posodobitev vojske in da tudi v Nemčiji namenjajo za vojsko več sredstev ter da razmišljajo o pripravi podobnega zakona kot v Sloveniji, pri čemer bi si lahko državi izmenjali dobre izkušnje. Minister Tonin je gostjo seznanil z odločitvijo vlade o začetku nadaljevanja postopka za sklenitev Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Organizacijo za sodelovanje pri skupnem oboroževanju (OCCAR), prek katerega bo Slovenija kupila 45 oklepnih kolesnih vozil Boxer 8 x 8, kot pomemben del za vzpostavitev srednje bataljonske bojne skupine Slovenske vojske. Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije po odločitvi vlade tako nadaljuje s postopki za sodelovanje pri skupnem oboroževanju za upravljanje programa Boxer. Ministrica je izrazila zadovoljstvo nad to odločitvijo, še zlasti zaradi zagotovila, da je šlo za strokovno odločitev, kar kaže na to, da Slovenija želi kupiti najsodobnejša in varna ter interoperabilna vozila, ki se bodo uporabljala v naslednjih desetletjih. Minister je poudaril, da si bomo v pogovorih o nakupu vozil prizadevali za čim večjo udeležbo slovenske obrambne industrije.

Minister in ministrica sta veliko pozornosti namenila tudi zagotavljanju kadrov v obeh vojskah. Pri tem se tako Slovenija kot tudi Nemčija spoprijemata z zelo podobnimi izzivi, imata pa tudi zelo podobne pristope za oglaševanje za prostovoljno služenje vojaškega roka in pozneje za zaposlitev kandidatov v stalne sestave obeh vojsk. Tudi na tem področju bosta državi izmenjali dobre prakse prek prej omenjene ekspertne skupine.

Na področju skupne varnostne in zunanje politike EU Slovenija z Nemčijo dejavno sodeluje v okviru trojke držav, pri čemer bo 1. julija 2021 kot zadnja izmed trojke držav prevzela predsedovanje Svetu EU. Minister Tonin je v pogovorih z nemško obrambno ministrico podrobneje predstavil prednostne naloge predsedovanja v okviru skupne varnostne in obrambne politike, ki bo osredinjeno na Zahodni Balkan, v krepitev partnerstva med EU in Natom tudi prek koncepta Nato 2030, Strateškega kompasa ter energetsko učinkovitost obrambnega sistema. Sogovornika sta spregovorila tudi o sodelovanju Nemčije in Slovenije v projektih Stalnega strukturnega sodelovanja (PESCO). Glede Strateškega kompasa je minister Tonin poudaril, da si bomo v času našega predsedovanja Svetu EU prizadevali, da bi pripravili osnutek tega dokumenta, saj je vsebin dovolj, treba jih je le strniti v dokument, o katerem bo potekala razprava. Dobro bi bilo ta čas izkoristiti za razpravo o predlogu dokumenta, da bi ga lahko dokončno sprejeli v času francoskega predsedovanja Svetu EU. Ministrica Kramp-Karrenbauer je to razmišljanje ministra Tonina podprla in izrazila prepričanje, da je čas slovenskega predsedovanja ključen, da pri Strateškemu kompasu naredimo korak naprej.

Ena od prednostnih nalog slovenskega predsedovanja bo tudi energetska učinkovitost na obrambnem področju, pri čemer moramo preiti od besed k dejanjem, je povedal minister Tonin. Gre predvsem za doseganje energetske učinkovitosti pri rabi energij na vojaškem in obrambnem področju, pa tudi za večjo energetsko učinkovitost vojaške infrastrukture in mobilnosti. Tudi Nemčija gre postopoma v smer energetske učinkovitosti, saj ima obsežno vojaško infrastrukturo, ki jo bo treba narediti energetsko učinkovito. Enako velja tudi za oborožitvene sisteme. Ministrica je opozorila tudi na politično dimenzijo podnebnih sprememb, ki bi v prihodnje še bolj vplivale na varnostna vprašanja v različnih delih sveta.