Balet Povodni mož je slovenski poziv in darilo Evropi in svetu obenem, da se po izkušnji z virusno pandemijo vrnemo k svojim civilizacijskim temeljem in na teh izhodiščih ponovno določimo naše duhovne in kulturne vrednote, tako v odnosu do narave kot do soljudi. Baletna uprizoritev mednarodno uveljavljenega koreografa Edwarda Cluga sodobnega človeka skozi dialog s preteklostjo nagovarja k iskanju rešitev za prihodnost v povezani, združeni Evropi in prinaša sporočilo o volji do življenja kot njenega temelja.

Edward Clug se je baletne uprizoritve pesnitve Povodni mož lotil s prepoznavno avtorsko poetiko sodobnega baleta in v sodelovanju s svojo stalno ustvarjalno ekipo in umetniškimi sopotniki: skladateljem Milkom Lazarjem, scenografom Markom Japljem in kostumografom Leom Kulašem.

Balet se opira na slovenske mitološke začetke in pesniško zapuščino Franceta Prešerna, s katerim je slovenska književnost dosegla enega vrhuncev v evropski literarni zgodovini. Prešeren je zgodbo za balado Povodni mož črpal iz znamenite Slave vojvodine Kranjske Janeza Vajkarda Valvasorja. V njej govori o prevzetni ljubljanski mladenki, ki tako dolgo izbira svoje plesalce, da jo nazadnje vzame za svojo nevesto povodni mož. Poleg tega pa, kot je povedal minister za kulturo dr. Simoniti, ta stara legenda pripoveduje tudi zgodbo o meščanih in meščankah Ljubljane, ki so se vsako prvo nedeljo v mesecu juliju družili ob številnih dogodkih v centru mesta. In ni naključje, da se tudi predsedovanje Slovenije Svetu EU začne 1. julija, torej, kot meni minister za kulturo, v tej zgodbi zlahka vidimo tudi metaforično vzporednico z datumom začetka slovenskega predsedovanja.

Poleg tega pa Valvasor, ko govori o povodnem možu, govori o umetnosti, o navadah, ki spreminjajo vsebinske poudarke, govori torej o metafori, je še izpostavil minister za kulturo. To pomeni, da moramo baletu, uvodnemu taktu začetka slovenskega predsedovanja, kot ga je poimenoval minister za kulturo, prisluhniti tako s kulturno umetniškega vidika kot z vidika metafore, saj gre med drugim tudi za "za povezovanje kulturne dediščine z naravovarstveno komponento, torej z vodo, ki je temelj življenja".

Direktor SNG Maribor Danilo Rošker je prepričan, da je Edwardu Clugu znova uspelo ustvariti vrhunski umetniški dogodek, ki bo odmeval tako doma kot v tujini. Baletno predstavo, ki je pripravljena tako, da se jo lahko uprizori na prostem ali v zaprtem prostoru, so pripravljali dve leti. Ob tem je direktor izrazil zadovoljstvo na tem, da so se s sodelavci uspešno spopadli z organizacijskimi in tehničnimi izzivi izvedbe baleta na plavajočem odru.

Edwardu Clugu je ob prvem obisku otoka in ob pogledu na kamnite stopnice oziroma naravni amfiteater, kot jih je poimenoval, postalo jasno, da bo oder tik ob vznožju stopnic, ob pomolu, postavljen kot podaljšek otoka. "Plavajoči okrogel oder predstavlja nekakšno luno, ki jo je pridobil otok. Na sredini te lune je luknja, ki spominja na neko svetišče. Na tem svetišču bomo praznovali ta pomemben dogodek … skozi umetnost, glasbo in ples in skozi gledališče, ki želi biti pristno in tudi pogumno."

Zaupal nam je, da sporočilo baleta ostaja skrito v kamnu, po katerem romarji že stoletja radovedno korakajo, kot je korakal on sam ob prvem obisku otoka. Prav tako sporočilo ostaja skrito tudi na gladini jezera, ki bo rahlo božala podobe gledalcev. Clug upa, da bo balet dobra popotnica za prijaznejšo prihodnost.

Kot pravi Edward Clug, je pesnitev dobro izhodišče za baletno preiskovanje sodobnega človeka in njegovih vrednot. Kdaj in ali smo morebiti kakor Prešernova mladenka v svojem načinu prebivanja v svetu prekoračili mejo hýbris (ošabnosti), kar je po pričevanju starih Grkov sprožilo "jezo bogov"?

Balet bo uprizoril baletni ansambel Slovenskega narodnega gledališča Maribor.

Novinarska konferenca je potekala danes, 29. junija, ob 11. uri na Blejskem otoku.