Predsednik vlade Janez Janša se je po jutranjem delovnem posvetu vlade srečal z županom občine Ormož Danijelom Vrbnjakom. Prebivalstvo občine Ormož, ki je staro 65 let ali več, v predstavlja več kot petino vsega prebivalstva. Tudi število delovno aktivnega prebivalstva se v občini zmanjšuje. Podatki še kažejo, da se občina Ormož sooča z velikimi gospodarskimi in socialnimi problemi, več ali manj razvojno stagnira, vendar imajo razvojne priložnosti za razvoj gospodarstva s pomočjo površin, ki so primerna za gospodarsko dejavnost. Predsednik vlade Janez Janša je z županom spregovoril o sofinanciranju investicij v regiji na primarni ravni zdravstva in na področju infrastrukture, pa tudi o različnih projektih, ki jih trenutno vodijo v občini Ormož.

Po kratkem ogledu ormoškega gradu je predsednik vlade v izjavi za lokalne medije dejal, da se Ormož dobro postavlja na noge. "Tu so investicije, ki prihajajo iz različnih virov, iz državnega in evropskega, v naslednjih letih pa bodo zagotovile dovolj sredstev, tako da se bo gospodarski zagon bistveno pospešil, da bo več dobro plačanih delovnih mest," je dejal premier. Prav tako je izpostavil gradnjo stanovanj in investicije v infrastrukturo. Vendar pa po besedah predsednika vlade vsa ta sredstva ne bi pomagala, če tu ne bi imeli ljudi, ki znajo načrtovati. "Sredstva se lahko produktivno porabi samo tam, kjer jih znajo pravočasno načrtovati, zagotoviti in izpeljati vse postopke," je dejal premier. Prav tako je poudaril, da sedanja vlada podpira skladen regionalni razvoj ter da so na današnjem sestanku z županom in direktorico občinske uprave govorili o projektih, ki so odprti, pa tudi o tistih, ki so že odobreni. Toliko investicij kot jih bo v naslednjih letih v Ormožu doslej še ni bilo, " je še dejal premier Janez Janša.

V nadaljevanju se je predsednik vlade Janez Janša srečal z županom mestne občine Maribor Sašo Arsenovičem. Šlo je za nadaljevanje pogovorov predsednika vlade in mariborskega župana, ki sta jih pričela novembra lani, v pogovoru pa sta spregovorila predvsem o razvojnih priložnostih in potencialih Mariborske mestne občine.

Po delovnem kosilu je predsednik vlade Janez Janša obiskal podjetje Skylabs, katerega srednjeročna vizija je razvoj v eno izmed prepoznavnih blagovnih znamk na področju razvoja elektronskih sistemov in informacijskih tehnologij s poudarkom na robustnosti in zanesljivem delovanju s sloganom: "Spremenimo ekonomijo vesolja." Podjetje je razvilo ključne tehnologije, kot sta: edino Evropsko majhno programsko procesno jedro, sposobno zanesljivega delovanja v ekstremnih razmerah, kot je vesolje, modul za tokovno zaščito (LachUp Current Limiter) za preprečevanje tokovnih konic, ki so posledica sevalnih učinkov. V letih 2017 in 2018 je podjetje SkyLabs na mednarodnem sejmu MOS prejelo zlato priznanje s področja inovacij. Skylabs je, tudi ob finančni podpori MGRT in ESA, septembra 2020 v vesolje izstrelil prvi slovenski nano satelit Trisat – istočasno z drugim slovenskim satelitom Nemo HD. V podjetju Skylabs so pripravili tudi praktični prikaz produktov, ki jih razvijajo in s katerimi bo slovensko znanje prisotno tudi v vesolju. V podjetju so tudi pospeševalci razvoja za potrebe vesoljske industrije v Evropi. Predsednik vlade je ob robu srečanja v podjetju poudaril, da so potenciali razvoja tehnologij za raziskovanje vesolja nesluteni. V prihodnosti se bo na tem področju zagotovo veliko investiralo.

Po obisku podjetja Skylabs se je predsednik vlade Janez Janša srečal še z vodstvom mariborske Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, kjer je bilo govora predvsem o digitalizaciji in aktivnostih fakultete na tem področju. Na fakulteti so se pohvalili z razvijanjem novih prebojnih tehnologij in s premikanjem meja miniaturizacije, pri čemer so izpostavili izvedbo najmanjšega optičnega senzorja tlaka na svetu. Izpostavili so tudi delo fakultete na področju kibernetske varnosti in sodelovanje v kompetenčnih centrih za kibernetsko varnost. Prav tako fakulteta intenzivno sodeluje pri digitalizaciji različnih procesov, kjer si pomagajo tudi z umetno inteligenco. Vodstvo fakultete je izpostavilo projekte o oddaljeni diagnostiki, navigacijo za osebe s posebnimi potrebami, projekt spremljanja kmetijske produkcije in ekonomike kmetovanja, projekt spremljanje razvoja gozdov in rasti dreves. Poudarili so tudi delo na slovenskih vesoljskih tehnologijah in visoko stopnjo miniaturizacije v vesolju. Na fakulteti so tudi pionirji dekodiranja živčnih kod na neinvaziven način.

Ob obisku na fakulteti si je predsednik vlade ogledal še dva laboratorija, in sicer laboratorij za elektronske in informacijske sisteme, kjer je bil razvit prvi slovenski nanosatelit TRISAT, ter laboratorij za optoelektrične in senzorske sisteme, kjer so pred nekaj leti razvili najmanjši senzor tlaka na svetu.

Predsednik vlade Janez Janša je ob srečanju na fakulteti poudaril, da vesolje predstavlja daleč največji prostor za preboj novih priložnosti. Dodal je tudi, da "Maribor vidimo kot generator razvoja". Opozoril je še na to, da bo v prihodnjih letih na voljo veliko sredstev iz sklada za okrevanje in odpornost ter izpostavil velike potenciale, ki jih potrebujemo za to, da bo digitalna preobrazba v prihodnjih letih uspešna. Prav tako je izrazil mnenje, da bi bilo treba v prihodnje razmišljati predvsem o tem, kaj narediti, da bi mladi ostajali doma.

Na javni tribuni z župani, gospodarstveniki in nosilci razvoja v regiji je predsednik vlade poudaril, da ko govorimo o razvoju, moramo govoriti o razvoju, ki ohranja mlade doma, še posebej izobražene. "Podravska regija je druga največja regija v državi, ima največ vinogradov, kmetijskih zemljišč," je nekaj statističnih podatkov predstavil premier. Spregovoril je tudi o nacionalnem načrtu za okrevanje in odpornost, za katerega pričakujemo, da bo jutri ob obisku Evropske komisije pri nas, potrjen. "Razpoložljivost velikih sredstev na začetku okrevanja poudarjam, ker bodo šla sredstva tja, kjer bodo pripravljeni programi," je dejal predsednik vlade Janez Janša. "Regija je po tujih naložbah druga v Sloveniji, kar pomeni, da tudi tuj kapital tukaj prepoznava ta potencial," je še dejal premier.

Na koncu je še povedal, da glede epidemije še vedno veljajo nekateri omejitveni ukrepi, vendar pa je večina življenja sproščenega. "Imamo vse možnosti za to, da v prihodnosti ne zaostrujemo ukrepov, ne omejujemo javnega življenja, prihaja pa podobna nevarnost kot lani, saj prihaja nov val z delta varianto, kjer precepljenost 60% ne zadošča več," je dejal premier in dodal, da imamo raznovrstnega cepiva dovolj, da so stranske posledice cepljenja zanemarljive, zaradi česar ni nobenega razloga, da se ne pocepimo in preprečimo hujši jesenski epidemiološki val.