Uvodoma je minister dr. Podgoršek člane Sveta seznanil z aktivnostmi ministrstva, med drugim je predstavil stanje na področju reforme SKP in pomembnost dosega političnega dogovora na ravni institucij EU, ki je bil dosežen v začetku tega tedna na Svetu za kmetijstvo in ribištvo, o stanju predlogov zakonov vezanih na kmetijstvo, zlasti Zakona o kmetijstvu, za katere se v kratkem  pričakuje potrditev. Prisotne je seznanil tudi z dosegom dogovora o zagotavljanju letalske obrambe proti toči.

V okviru zasedanja ministrov EU za kmetijstvo in ribištvo 28. in 29. 6., zadnjega  zasedanja pod portugalskim predsedstvom, je bil potrjen kompromisni dogovor o reformi SKP, glede katerega sta minuli petek Evropski parlament in Svet EU uspela doseči politični dogovor. Dogovor obsega vse tri zakonodajne predloge (Uredbo o strateških načrtih, dopolnitev Uredbe o skupni ureditvi trgov ter Horizontalno uredbo). Formalna potrditev političnega dogovora bo mogoča šele v času slovenskega predsedovanja Svetu EU, ko bodo rešena še zadnja tehnična vprašanja.

Na področju Zelene arhitekture je med drugim dogovorjen minimalni obseg sredstev za neposredna plačila za sheme za okolje in podnebje določen v višini 25%, države članice pa bodo imele na voljo določeno prožnost v prvih dveh letih za preprečevanje neporabljenih sredstev. V okviru sredstev za razvoj podeželja bo za cilje s področja okolja namenjenih 35%.

Dogovor je tudi usmerjen v večjo ciljno naravnanost neposrednih plačil. Države članice bodo med drugim morale doseči vsaj 85% notranje konvergence do leta 2026, kar pomeni, da se bodo do te vrednosti morale poenotiti višine neposrednih plačil.

V novo SKP bo prvič vključena tudi socialna dimenzija. Pri tem bodo kmetom znižana plačila na površino, če bodo kršili določene zahteve delovne zakonodaje in zakonodaje s področja varnosti pri delu. Uvedba te nove pogojenosti je predvidena z letom 2025, do leta 2026 pa bo Evropska komisija predstavila poročilo z morebitnimi predlogi za širitev obveznosti.

Člani Sveta so se nadalje seznanili s predlogom razreza sredstev po posameznih specifičnih ciljih in intervencijah, ki jih predvideva nov Strateški načrt, v katerem je prvič v enotnem dokumentu opredeljena celotna SKP. Slovenija ima za obdobje 2023-2027 na voljo 1,2 milijarde evrov sredstev Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSPR). Za I. steber, ki vključuje neposredna plačila ter sektorske podpore za vino in čebele je na voljo 535 milijonov evrov, za  II. steber, ki obsega politiko razvoja podeželja, pa je na voljo 700,1 milijona evrov, trenutni predlog je, da se 150 milijonov evrov prenese iz I. v II. steber, predvsem z namenom povečanja konkurenčnosti slovenskega kmetijstva in pospešitve naložb v kmetijska gospodarstva in živilsko predelovalno industrijo, gozdarstvo ter prilagajanje na podnebne spremembe. Dodatno se podpira intervencije KOPOP (kmetijsko-okoljska-podnebna plačila), ekološko kmetovanje in dobrobit živali, nekoliko več sredstev se zagotavlja za sodelovanje in podporo mladih kmetov. Finančna sredstva, ki so prenesena iz I. stebra, se prenašajo na  naslednje vrste intervencije: Naložbe (približno 108 milijonov evrov več), okoljske in druge upravljavske obveznosti (približno 71 milijonov evrov več), sodelovanje (približno 14 milijonov evrov več) in mladi kmetje (približno 4 milijone evrov več).

Z današnjim dnem se odpira javna razprava, ki bo po sklepu Sveta za kmetijstvo trajala do 15. avgusta, saj so člani sveta menili, da je predlagani čas enega meseca za javno razpravo prekratek. V tem času bodo organizirane predstavitve SN po različnih regijah Slovenije.  Prav tako so člani Sveta   predlagali, da se na koncu javne obravnave sestanejo še enkrat.

Svet za kmetijstvo in podeželje je posvetovalno telo ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ustanovljen na podlagi Zakona o kmetijstvu. Člani sveta so: dr. Andrej Simončič (predsednik, Kmetijski inštitut Slovenije), dr. Emil Erjavec (Biotehniška fakulteta v Ljubljani),  Roman Žveglič in Danilo Meolic (Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije - KGZS),  Borut Florjančič (Zadružna zveza Slovenije), Boštjan Noč (Čebelarska zveza Slovenije), dr. Tatjana Zagorc (Gospodarska zbornica Slovenije – Združenje kmetijskih in živilskih podjetij), Marjan Vindiš (Sindikat delavcev v kmetijstvu), Anton Medved (Sindikat kmetov Slovenije), prof. dr. Branko Kramberger (Fakulteta za kmetijstvo Maribor), Tone Hrovat (Konzorcij biotehniških šol Slovenije), Irena Ule (Zveza kmetic Slovenije), Doris Letina (Zveza slovenske podeželske mladine).