Župani se strinjajo: Cepljenje je nujno

Zaradi vse hitrejšega širjenja različice delta covida-19 v Evropi in pri nas je minister za zdravje Janez Poklukar ob predstavitvi najnovejših podatkov spodbudil vse prisotne županje in župane, da prebivalce v svojih okoljih z organizacijo in osebnim vzorom pritegnejo k cepljenju. »Zdravstvo ali vlada brez lokalnih skupnosti ne zmore premagati epidemije. Ključni sta medsebojna pomoč, solidarnost. Vsak posameznik šteje,« je dejal. Opozoril je, da je reprodukcijski faktor v Sloveniji zaradi eksponentnega širjenja delte spet višji od 1 in da lahko četrti val preprečimo, če se cepimo zdaj, ko je čas in se tudi zaradi dopustov manj družimo v zaprtih prostorih.

Tudi direktor NIJZ Milan Krek je poudaril, da podatki jasno kažejo, da gremo v nov val, in dodal, da bo vsaka smrt, ki jo bomo morda imeli v jeseni, čisto nepotrebna. Drugače od lanske jeseni imamo tokrat na voljo cepivo in imamo ga dovolj. Predstavnikom lokalnih skupnosti je dejal, da je treba doseči populacijo starejših od petdeset let. »Če kdo ne more do cepilnega mesta, pojdite do njih.« Opozoril je na pomen dobre koordinacije na lokalni ravni pri izvajanju cepljenja in primer dobre prakse v Pivki.

Vodja strokovne skupine pri ministrstvu za zdravje infektologinja Mateja Logar je dejala, da imajo trenutno v bolnišnici predvsem ljudi, ki bi že lahko bili cepljeni, a se kljub dostopnosti za to niso odločili. Težava ni samo obolelost, je nadaljevala, ampak tudi dolgotrajne posledice, ki se pokažejo pri eni petini prebolevnikov. "Med prejšnjimi epidemijami človeštvo ni imelo na voljo cepiv. Zdaj ga imamo, in četudi stranski učinki zagotovo so, je treba pretehtati koristi in tveganja," je dejala Logarjeva.

Minister Počivalšek se je osredotočil na gospodarski vidik posledic epidemije. Povedal je, da nam jez vladnimi sistemskimi interventnimi ukrepi uspelo ohraniti živahen gospodarski utrip in dostojno življenje ljudi, saj je splošna stopnja brezposelnosti dokaj nizka, napovedana gospodarska rast je ugodna. »Gospodarsko gledano nam gre dobro,« je poudaril, "a vprašanje je, ali nam bo to dobro osnovo uspelo zadržati, če se nam zgodi nov val. " Spodbujanje ljudi, da se gredo cepit, je odgovornost nas vseh: vlade, gospodarstva in občin, je menil minister Počivalšek in dodal, da je to edino zagotovilo, da bo javno življenje odprto, da bodo odprte šole in da bomo lahko jeseni normalno potovali.

Živahna razprava, veliko predlogov, kako spodbuditi cepljene

V nadaljevanju je predsednik vlade odprl razpravo in k sodelovanju pozval prisotne župane in županje. Vlada jim je prisluhnila in nekatere predloge označila tudi kot zelo dobre.

Župani so pri ustvarjanju zaupanja v cepljenje poudarjali vlogo stroke, še posebej pa osebnih zdravnikov. Več jih je predlagalo tudi, da bi moralo biti cepljenje proti covidu-19 na voljo pri osebnih zdravnikih oziroma čim bližje ljudem, zato so pozdravili vzpostavitev mobilnih enot.

Večkrat je bilo omenjeno, da bi bilo treba zagotoviti večjo precepljenost osebja, zaposlenega v zdravstvenih in socialnih zavodih, več županov je tudi menilo, da bi bilo treba spodbudo za cepljenje navezati na ugodnost, ki bi pripadala samo cepljenim. Tako so omenili ugodnosti pri omejitvah gibanja, pogojevanja prisotnosti otrok in zaposlenih v šolah in vrtcih, koriščenje turističnih bonov in podobno.

Večkrat so tudi opozorili na nujnost poenotenja politike glede cepljenja, pri čemer je predsednik vlade povedal, da med poslanskimi skupinami v DZ že potekajo pogovori o skupnem pozivu k cepljenju.

Odprto je bilo tudi vprašanje kombiniranja cepiv. Tako minister Poklukar kot vodja strokovne skupine, infektologinja Logar, sta poudarila, da bo Slovenija sledila priporočilom EMA na tem področju, ki pa za zdaj kombiniranja cepiv zaradi premajhne količine podatkov še ne priporoča.

Tudi državni sekretar Jelko Kacin je poudaril, da časa za odlašanje ni več, in se pridružil pozivu direktorja NIJZ Kreka, da je pri cepljenju treba doseči predvsem tiste starejše, ki ostajajo doma in ne morejo sami do cepilnih mest. Kacin je napovedal, da bo do konca tega leta EMA odobrila še več cepiv za otroke od 12. leta dalje, proti koncu prihodnjega leta pa bodo sledili tudi odmerki za mlajše od 12. let.

V lokalnih skupnostih najbolj kritični področji komunale in investicij

V drugem delu delovnega posveta se je razprava vrtela okoli javnofinančnih in razvojnih vprašanj. Župani so pohvalili spremembe v smeri okrepljenega sodelovanja in večjega posluha za lokalna vprašanja te vlade v odnosu do občin. Predsednik vlade je napovedal, da bo še v tem mandatu vlada poskušala urediti težave lokalnih skupnosti na področju plačnega sistema, minister Koritnik pa je poudaril, da si morajo oboji, tako vlada kot župani, prizadevati za izboljšanje razpoloženja v družbi do tega vprašanja. Minister Počivalšek je pred začetkom razprave predstavil nekaj podatkov o povratnih in nepovratnih sredstvih MGRT in EU, ki so bila v obdobju 2016–2020 dodeljena občinam. Omenil je tudi dogovor za razvoj regij, ki spodbuja sodelovanje lokalnih skupnosti.

Župani majhnih občin so predstavnike vlade opozorili na različne težave pri pridobivanju evropskih sredstev zaradi prenizkih deležev sofinanciranja države, predstavnik Skupnosti občin je naštel še druge pomembne tegobe slovenskih občin, na katere so v nadaljevanju opozarjali tudi posamezni župani in županje: ureditev vprašanja komunalnega blata, investicij v šolstvo in predšolsko vzgojo, hitrost sprejemanja OPN in centralizacijo, ki se kaže predvsem v zapiranju pošt, bank in matičnih uradov v podeželskih občinah. Predsednik vlade je v odzivu poudaril, da je decentralizacija vsekakor prednostna naloga te vlade, saj se je izseljevanje s podeželja izkazalo za trajnostno nevzdržno. Minister Vrtovec je v odzivu na razpravo podrobneje predstavil izvajanje projekta tretja razvojna os. Povedal je, da je za čimprejšnji sprejem in izvajanje strategije o izstopu iz premoga nujna določitev končne letnice (to je tudi pogoj za začetek pogajanj o investicijskih sredstvih za prestrukturiranje), kot alternativo pa je omenil gradnjo drugega bloka jedrske elektrarne.

Minister Vizjak se je v odzivu osredotočil na vprašanje komunalnega blata ter opozoril na odgovornost občinskih komunalnih podjetij in njihovih podizvajalcev. Povedal, da nekaj rešitev glede uporabe tega stranskega produkta čistilnih naprav v Sloveniji že imamo, v pripravi pa je tudi gradnja sežigalnice (za zdaj sta zanjo zainteresirani mestni občini Ljubljana in Maribor). Dotaknil se je tudi težav majhnih občin, ki se težko prijavljajo na (evropske) razpise, in poudaril, da država na tem področju – tudi z načrtom za odpornost in okrevanje – že pripravlja nekaj rešitev (na primer priprava razpisa za sofinanciranje sistemov za čiščenje voda in tako dalje).

Minister Cigler Kralj je župane spomnil na odprta razpisa ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, to sta razpis React in razpis za koncesije za opravljanje javne službe dolgotrajne oskrbe.

Ministrica Kustec je ob koncu razprave župane obvestila, da bo jutri na vladi obravnavan predlog, da vlada podpre vse projekte v šolsko in športno infrastrukturo, ki so prijavljeni na razpis ministrstva in so izpolnjevali pogoje, a zaradi velikega števila vlog niso bili izbrani. Povedala je tudi, da bodo vse tiste srednje šole, ki so prosile za nove, strokovno utemeljene programe, dobile odobritev ministrstva. Prav tako bodo podporo vlade dobile osnovne šole, ki se borijo za zadostno število vpisanih otrok. »Vse to podpiramo v luči decentralizacije,« je poudarila ministrica. Ministrica Kustec je tudi povedala, da bodo šole dobile povrnjena finančna sredstva za pomoč pri zagotavljanju prehrane učencem in dijakom med epidemijo.

O težavah pri črpanju evropskih sredstev je ob koncu posveta spregovoril minister Černač in pozval lokalne skupnosti h kakovostnejši pripravi projektov.