Po uvodnih predstavitvah dr. Milana Kreka (NIJZ), ministra za zdravje Janeza Poklukarja in ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravka Počivalška je zbrane v povezavi s prvo tematiko srečanja, to je situacijo s COVID-19 nagovoril tudi predsednik vlade Janez Janša.

"Pred sabo imamo jasno sliko, kje smo, imamo tudi natančen pogled v naslednje tedne in mesece. Vemo, kaj se je dogajalo v taki situaciji v prejšnjih valovih in nič drugače ne bo tokrat, razen, da smo soočeni z novimi, bolj kužnimi različicami virusa in da imamo sedaj na voljo dovolj cepiva," je uvodno dejal predsednik vlade. Nadaljeval je, da "smo se včeraj veliko ukvarjali z eksponentno rastjo z delta različico v Afriki. Trenutno tam na cepivo čaka 300 milijonov ljudi, imajo pa 2% cepiv in množično umirajo. Mi pa imamo nekaj sto tisoč doz cepiva, lahko jih izbirate, pa se ne cepimo, hkrati pa v bolnice dobivamo ljudi, ki tudi resno zbolijo za COVID-19 in niso cepljeni, čeprav bi lahko bili," je dejal predsednik vlade. Prav tako je dejal, da sedaj nismo več na tem, da mora svetovna znanost zagotoviti cepivo, EU dovolj proizvodnje, vlada pa distribucijo cepiv, temveč, da je sedaj na vsakem posamezniku, da to izkoristi. "Na nas je, da organiziramo cepljenje tako kot je bilo rečeno. Tisti, ki bo jeseni resno zbolel, ali celo umrl, ker se ni cepil, bo težko krivil vlado, župana, ali kogarkoli za to. Na koncu bomo vsi nosili posledice, če bodo zaprti vrtci, šole, omejena proizvodnja, ustavljanje javnega življenja. Ne le, da bomo psihološko to težko prenesli, ampak bomo s tem zapravili tudi enkratno priložnost, ki jo imamo za okrevanje," je dejal predsednik vlade. Prav tako je dodal, da nam gre trenutno v gospodarstvu dobro. "Na voljo imamo dovolj investicijskih sredstev, kot jih še nikoli nismo imeli v enakem obdobju, ogromno stvari lahko naredimo, a če podjetja ne bodo mogla delati, če bodo omejitve gibanja v Evropi, potem te priložnosti ne bomo izkoristili," je izpostavil. "Veliko je na nas v naslednjih tednih in do 1. septembra mislim, da lahko preprečimo ponovno zapiranje ali pa v veliki meri s precepljenostjo omogočimo, da se bo velik del javnega in gospodarskega življenja nemoteno odvijal naprej," je še poudaril.

"Veliko vlad v Evropi že razpravlja o tem, v kolikšni meri narediti cepljenje obvezno. Nekatere države v Evropi se že pogovarjajo o cepljenju otrok, nekatere države bodo uvedle obvezno cepljenje v roku dveh do treh tednov. Pri nas bo to verjetno neskončna razprava in dvomim, da bo Državni zbor zmogel takšne odločitve, poskusimo torej na drug način in naredimo vse, da ljudem dopovemo, da je cepljenje alternativa, ki jo imamo," je dejal predsednik vlade. Prav tako je dodal, da je verjetno glede cepljenja tudi problem, ker se je doslej govorilo, da se potrebuje 60% precepljenost odraslega prebivalstva, sedaj pa je prišla bolj kužna varianta virusa in ta odstotek ni več dovoljšen. "Ker smo govorili, da je dovolj 60% precepljenost, je marsikdo pomislil, boljše, da se drugi cepijo in se meni ne bo treba. Toda ta kalkulacija ni več realna in to je treba odkrito povedati," je dejal premier.

"Prvi val smo obvladali, ker smo stopili skupaj," je še poudaril predsednik vlade in dodal, da je bil takrat tudi v osebnem stiku z županjami in župani. "Slovenija se je takrat postavila na noge in prvi val smo uspešno ustavili, v drugem valu pa se mlajši del populacije ni zavedal nevarnosti in je mislil, da oni niso v nevarnosti, a so vseeno potem škodili drugim," je dejal predsednik vlade. Ob koncu nagovora pa se je tudi zahvalil za vse dobre prakse, ki so jih uvedle posamične občine v zvezi s cepljenjem in promocijo le-tega. "Izmenjajmo dobre prakse, svetujte, kaj je še mogoče narediti, imate veliko izkušenj in ko damo vse te stvari skupaj, se lahko dela lotimo in do jeseni to delta varianto premagamo," je zaključil premier.

V drugem delu srečanja pa so predsednik vlade in županje ter župani skupaj z ministri in ministricami spregovorili o javno-finančnih ter razvojnih vprašanjih. Predsednik vlade je ob tem poudaril, da bo vlada v prihodnjih šestih mesecih obiskala vse slovenske regije, saj kljub predsedovanju "ne nameravamo pozabiti na Slovenijo." Prav tako je dejal, da župane in županje prosi, da že ob dogovarjanju za obisk vlade povedo odprta vprašanja v njihovi regiji ali občini, ki jih lahko ministrstva rešijo že pred samim obiskom. "To se je izkazalo za dobro prakso ob obisku Podravske regije, ko smo že pred obiskom z mize spravili 34 odprtih in perečih zadev," je dejal premier.

Prav tako je dodal, da bi se bilo treba v prihodnosti pogovoriti o plačnem sistemu oziroma njegovi prenovi. "Enotni plačni sistem kot okvir je bil dobra ideja in tudi na začetku so bili nameni dobri, a nato je z aneksi, dograditvami, posebnimi dogovori prišlo do razlik," je dejal premier. Kot slabost je izpostavil plačna nesorazmerja. "V državno upravo ne moremo dobiti skoraj nobenega IT-jevca, ker že študent lahko dobi boljšo plačo, kot nekdo, ki je že nekaj časa zaposlen v državni upravi," je dejal predsednik vlade in dodal, da je zato veliko "outsourcanja" IT storitev, vendar pa vseh stvari ni mogoče "outsourcati". Po besedah predsednika vlade tudi zaradi tega in pomanjkanja tovrstnega kadra lahko nastanejo velike težave pri digitalnem prehodu. "Delati bi morali na tem, da se storitveni del javne uprave: zdravstvo, vojska, policija posebej obravnava, ker so to sistemi, ki jih ne moreš spraviti na enotno uravnilovko 60 razredov. Ti sistemi imajo namreč svoje posebnosti," je še dejal premier Janez Janša.