Zaznava in prikaz nehomogenih površin na satelitskih posnetkih Sentinel-2
Ortofoto posnetek območja v Goriških Brdih. | Avtor: ARSKTRP
Zgornji ortofoto posnetek prikazuje nehomogeno površino rabe GERK-a, kjer je na levem delu prisotna vegetacija (trta), na desni strani pa je površina gola. Ker gre za dve različni rabi, bi morala biti površina razdeljena na dva GERK-a, in sicer na 1211 – vinograd in 1610 – kmetijsko zemljišče v pripravi.
Identificirana nehomogenost površine nam torej pove, da prijavljen posevek na zbirni vlogi ne odraža dejanskega stanja v naravi. Iz satelitskih posnetkov je namreč razvidno, da na poljini rasteta vsaj dve različni kmetijski rastlini ali pa površino poljine tvorita dve ali več različni rabi. Nehomogenost poljine najlažje zaznamo v lažni barvni podobi.
Prikaz nehomogene površine skozi različne barvne kompozite. | Avtor: ARSKTRP
Zgornja slika prikazuje nehomogeno površino skozi različne barvne kompozite. Iz posnetkov je razvidno, da je bila na GERK-u prisotna več kot le ena vrsta rastline. Razlike v odtenkih so razločno prepoznavne. Površina poljine je zgoraj prikazana v resnični barvni podobi in kompozitu vlažnosti tal, spodaj pa v barvnem kompozitu normiranega indeksa vegetacijske razlike (NDVI) in v lažni barvni podobi.
Na površini poljine sta v naravi rastli dve rastlini na zbirni vlogi pa je bila prijavljena le ena. | Avtor: ARSKTRP
Prikaz zaznane nehomogene površine kjer je bila na zbirni vlogi prijavljena le koruza. | Avtor: ARSKTRP
Zgornji sliki prikazujeta zaznavo nehomogene površine. Na geoprostorskem obrazcu zbirne vloge je bila na celotni površini GERK-a prijavljena le ena kmetijska rastlina, iz satelitskih posnetkov pa je razvidno, da sta bili v naravi prisotni dve.
Paziti moramo, da košnje v pasovih ne zamenjujemo z nehomogenostjo. Intenzivne kontraste v barvnih odtenkih lahko povzročijo tudi sence, oblaki, meglice, svetloba sončnih žarkov in zamiki posnetkov poljin. Tudi v teh primerih ne gre za nehomogeno površino.
Primer zamika posnetka poljine v lažni barvni podobi. | Avtor: ARSKTRP
Na zgornjem posnetku gre za homogeno površino, ki je obarvana z dvema različnima odtenkoma na dan 12. 6. 2019 (spodaj levo) zaradi zamika satelitskega posnetka.
Primer košnje v pasovih v lažni barvni podobi. | Avtor: ARSKTRP
Čeprav bi na prvi pogled iz satelitskih posnetkov travnika lahko sklepali, da gre pri površini za nehomogenost rabe ali posevka, gre v resnici za košnjo v pasovih. Pri večjih travnatih površinah se kmet večkrat posluži košnje po delih, kar je razlog, da na posnetkih vidimo dva različna barvna odtenka.
Primer sence dreves na ortofoto posnetku in v lažni barvni podobi. | Avtor: ARSKTRP
Zgornja slika prikazuje različne barvne odtenke znotraj GERK-a, ki pa ne nakazujejo, da je površina nehomogena, temveč so krivec, da se na posnetkih na isti površini vidijo različni barvni odtenki, sence in krošnje dreves.