Kot je v svojem nagovoru poudaril Senica, »je bilo srečanje namenjeno strateški razpravi o temah, ki sodijo med najpomembnejše prioritete na dnevnem redu Sveta EU in slovenskega predsedstva: prihajajoči predlog Zakonika EU o policijskem sodelovanju (EU PCC), področje pogrešanih oseb, boj proti kriminalu v digitalnem okolju in vpliv digitalizacije na notranjo varnost, s poudarkom na razvoju umetne inteligence.«  

Uvodoma je udeležence pozdravil tudi minister za notranje zadeve Aleš Hojs. »Na dnevnem redu vašega srečanja so zelo pomembne teme za prihodnost policijskega delovanja v EU. To me navdaja z zadovoljstvom, saj ste člani najpomembnejšega delovnega telega Sveta EU na področju notranje varnosti, ki je vključeno v pripravo ključnih odločitev, ki jih sprejemamo ministri za notranje zadeve,« je dejal Hojs in udeležencem srečanja zaželel konstruktivno razpravo.

Udeleženci zasedanja, visoki predstavniki policij in notranjih ministrstev, so se najprej posvetili strateški razpravi o prihajajočem predlogu Zakonika EU o policijskem sodelovanju, ki ga bo Evropska komisija predstavila do konca leta. »Verjamem, da smo z razpravo prispevali k oblikovanju tega pomembnega zakonodajnega akta, katerega namen je poenotiti pravila za policijsko delovanje v EU, predvsem pa olajšati delo policistom na terenu, tudi s pravočasno izmenjavo kakovostnih informacij,« je razpravo sklenil Senica.

Obravnavali so tudi področje pogrešanih oseb, ki je tudi ena prednostnih nalog slovenskega predsedovanja na področju notranjih zadev. Glede na obseg nerešenih primerov v EU – na ravni EU je trenutno zabeleženih okrog 40.000 primerov pogrešanih oseb – pri čemer so mnoge med njimi žrtve kaznivih dejanj, je to zelo pomembno področje, kjer je mogoče tudi z izmenjavo dobrih praks doseči napredek. »Zelo pomemben je prvi odziv policistov ob prijavi izginotja osebe, razjasnitev dejanskega stanja in preiskava vseh možnih okoliščin. Slovenska policija želi deliti najboljše prakse na tem področju,« je poudaril predsedujoči Senica. Za uspešno in čim hitrejšo vrnitev pogrešane osebe v varno okolje so nujni hitra izmenjava informacij, usklajeno ukrepanje, pa tudi izmenjava izkušenj in dobrih praks, harmonizacija pravnih predpisov itd., k čemur so soglasno pozvali udeleženci zasedanja.

Na dnevnem redu zasedanja je bil tudi boj proti kriminaliteti v digitalni dobi. Kriminal namreč izkorišča prav vse možnosti novih tehnologij za izvajanje kriminalnih aktivnosti. »Da bodo lahko policijski organi še naprej opravljali svoje osnovno poslanstvo, to pa je zagotavljanje varnosti, se morajo prilagoditi tudi metodike policijskega dela. Pri tem policijskih organov ne smemo nekritično omejevati pri uporabi novih tehnologij, ob tem pa moramo ustrezno varovati človekove pravice in zagotoviti ustrezen nadzor,« je poudaril Senica. Udeleženci so se strinjali, da morajo biti nova in sodobna orodja dostopna organom pregona in jih podpirati pri preiskovanju kriminala, ki se vse bolj seli v digitalno okolje.