Med pandemijo v srednji Evropi veliko solidarnosti

Predsednik vlade je v uvodu povedal, da je bila v središču delovnega posveta razprava o prednostnih nalogah med slovenskim predsedovanjem Svetu EU. Te so okrevanje in odpornost, strateška avtonomija EU, varnost in verodostojnost EU, evropski način življenja, pa tudi teme, o katerih želi Slovenija razpravljati v okviru konference o prihodnosti EU, vključno s širitvijo EU. Poudaril je, da bodo predsedniki pogovore nadaljevali na delovnem kosilu. Janša je izpostavil tudi zahtevne zakonodajne izzive, ki jih vključujejo omenjeni dosjeji: od migracij do pričakovanega predloga Evropske komisije glede doseganja 55-odstotnega zmanjšanja CO2 do leta 2030. Vsem predsednikom vlad držav višegrajske četverice se je predsednik vlade Janša zahvalil za dobro sodelovanje med pandemijo in poudaril, da se je v prvih kritičnih mesecih, ko se EU še ni organizirala, srednja Evropa izkazala z veliko solidarnostjo. Poljskemu in madžarskemu predsedniku vlade se je zahvalil tudi za pomoč pri varovanju zunanje schengenske meje.  

Širitev na zahodni Balkan pomembna tudi z gospodarskega vidika

Madžarski predsednik vlade Viktor Orban, ki je zdaj predsedujoči V4, se je zahvalil za povabilo. Sodelovanje srednjeevropskih držav ni teorija, ampak praktična resničnost, je poudaril in dodal, da so si te države med pandemijo zgledno pomagale. Evropsko unijo čakajo v naslednjih šestih mesecih zahtevna vprašanja – od podnebnega svežnja do migracij – in sreča je, da v tem času EU predseduje Slovenija in da je v Sloveniji predsednik vlade Janez Janša, ki premore zgodovinsko znanje in razgledanost pri presojanju evropskih vprašanj. Orban je kot pomembno vprašanje izpostavil zagon gospodarstva, nujnost novih investicij (ki jih spodbuja nižanje davkov), zagon in širitev trgov s širitvijo EU na zahodni Balkan. Zagotovil je vso podporo Sloveniji med predsedovanjem.

Slovaški predsednik vlade: državljani EU morajo ostati v središču razprave o prihodnosti EU

Predsednik slovaške vlade Eduard Heger je dejal, da so prioritete predsedovanja, ki jih je Slovenija danes predstavila državam V4, uravnotežene in  dobro odražajo teme, ki so trenutno pomembne v EU. Podpiramo Slovenijo, je dejal, pri njihovem uresničevanju, vključno s področjem pravne države.  Tudi odpornost Evropske unije je po njegovem mnenju zelo pomembna tema, predsedovanju Slovenije pa je zaželel veliko moči pri njenem uresničevanju. Heger je poudaril, da je treba v Evropi povečati stopnjo precepljenosti; Slovaška pri tem nazaduje, zato temu namenja veliko pozornost. Precepljenost je povezana z okrevanjem gospodarstva, kar je še ena od tem, ki morajo biti v središču pozornosti. Na pogovorih, ki jih bodo voditelji nadaljevali na delovnem kosilu, so govorili tudi o podnebnih vprašanjih, migracijah in prihodnosti EU, kjer morajo po Hegrovem mnenju v središču razprave ostati državljani EU. V tem kontekstu je izpostavil tudi digitalizacijo kot veliko priložnost in veliko tveganje za EU. Zato je pohvalil sodelovanje med V4 in Slovenijo pri krepitvi kibernetske varnosti in boju proti dezinformacijam. V zvezi s podnebnim svežnjem, ki ga bo v kratkem predstavila Evropska komisija, pa je dejal, da Slovaška podpira ogljično nevtralnost, a ukrepi, ki bodo sprejeti, morajo preprečevati energetsko revščino. Sloveniji kot predsedujoči Svetu EU je zagotovil vso podporo pri teh vprašanjih in se zavzel za pospešitev pristopnih pogajanj z državami zahodnega Balkana.

Potrditev načrtov za odpornost in okrevanje nujna za nov zagon gospodarstva

Češki predsednik vlade Andrej Babiš se je najprej zahvalil predsedujočemu V4, madžarskemu predsedniku vlade Viktorju Orbanu za organizacijo srečanja in Sloveniji za gostovanje. Zaradi novega povečevanja okužb nas čaka težko poletje, je opozoril in dejal, da je precepljenost ključna. »Prepričati moramo državljane, da se je treba cepiti, če se želimo vrniti v normalnost, otroci pa jeseni v šole«, je poudaril češki premier.

Babiš je še povedal, da so se pred današnjim delovnim posvetom s slovenskim predsednikom vlade predsedniki vlad držav višegrajske četverice srečali in se pogovarjali o aktualnih temah. Poudaril je, da so načrti madžarske vlade, ki je 1. julija prevzela predsedovanje V4, dobri, in izrazil upanje, da jih bo Madžarska uresničila. Prav tako je izrazil upanje, da bodo načrti za odpornost in okrevanje teh štirih držav potrjeni in da bodo lahko uporabili evropska sredstva za okrevanje gospodarstva.

Po mnenju češkega predsednika vlade je bila najpomembnejša tema delovnega posveta s predsedujočo Svetu EU Slovenijo Schengen. Dejal je, da je to vprašanje izrazito povezano z migracijami in varnostjo, saj zaradi zmanjševanja enot v Afganistanu Evropi od tam grozi močan migracijski val. Podobno naj bi bilo tudi v Maliju, kjer bi bilo po njegovem mnenju treba okrepiti vojaško prisotnost.

Morawiecki: pri oceni notranjih reform ne bi smeli uporabljati dvojnih meril

Predsednik poljske vlade Mateusz Morawiecki je najprej izrazil prepričanje, da je šestmesečni načrt predsedovanja, ki ga je predstavil slovenski predsednik Janša, zelo dober. Poudaril je nujnost obnove gospodarstva in zagotavljanja gospodarske rasti, vendar se je po njegovem mnenju treba zavedati, da čeprav za zdaj uspešno ohranjamo delovna mesta, da je EU (strateško) močna, če so močne njene članice.

»Države Srednje Evrope ne želimo biti le kmetje na šahovnici«, je dejal Morawiecki, zato se mora naš glas v razpravi o prihodnosti Evrope zelo dobro slišati. Biti moramo proti centralizaciji v EU in podpreti močno vlogo suverenih držav, ki sodelujejo med seboj, še posebej na gospodarskem področju,« je poudaril. Tudi na področju migracij je treba braniti zunanje meje, zato je načrt, ki ga je predlagal slovenski predsednik vlade, po mnenju poljskega predsednika vlade dober, saj bo okrepil suverenost držav EU in pripomogel k decentralizaciji, pa tudi k učinkovitejšemu uresničevanju strateških ciljev.  

Morawiecki je omenil tudi morebitni četrti val epidemije in poudaril nujnost, da države skupaj najdejo učinkovit odgovor na pandemijo in zmanjšajo posledice širjenja okužb.

Ob koncu je poudaril, da v EU ni prostora za boljšo ali slabšo vrsto članic. Vsi smo enakovredni, a vsi smo tudi suvereni, zato pri oceni notranjih reform ne smemo uporabljati dvojnih meril. Poljski predsednik vlade je opozoril tudi na migracije kot eno izmed prednostnih nalog slovenskega predsedovanja. Dejal je, da imajo migracije dva vira, enega v Aziji, drugega v Podsaharski Afriki, zato zniževanje evropskih enot na teh območjih po njegovem mnenju ni prava smer. Evropski parlament se zdaj ukvarja s popolnoma nepomembnimi vprašanji, je še poudaril, in Sloveniji kot predsedujoči Svetu EU zaželel, da se bo lahko osredotočala na dejanske težave, kakor so migracije in pandemija.