Za dragocen literarni opus, ki ga je povečini ustvaril med slovenskimi izseljenci v Argentini, je srebrni znak za zasluge prejel Zorko Simčič. Medaljo za zasluge je za pomemben glas o domovini, ki ga je dala Slovencem v Avstraliji prejela Stanislava Gregorič. Slovesnosti se je udeležila tudi ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch, ki je obema nagrajencema čestitala ob prejemu odlikovanja in se jima tudi sama zahvalila za njuno izjemno delo, ki je pomembno prispevala k ohranitvi slovenske misli, besede, spomina na bogato dejavnost in ne nazadnje identitete v izseljenstvu kot tudi stika z matico. Na današnji slovesnosti je predsednik za neprecenljiv kiparski opus red za zasluge vročil tudi akademskemu kiparju Mirsadu Begiću.

Predstavitev nagrajencev:

Zorko Simčič

Pisatelj, pesnik, dramatik in esejist Zorko Simčič je na svoji ustvarjalni poti ustvaril izjemen literarni opus. Že v mladosti ga je zaznamovala izkušnja begunstva, njegovi starši so iz Primorske pobegnili v Maribor. Kot študent se je preselil v Ljubljano, dlje časa je preživel v italijanskem taborišču, konec druge svetovne vojne pa je dočakal na avstrijskem Koroškem. Leta 1948 ga je pot pripeljala v Argentino, kjer je živel in ustvarjal skoraj pol stoletja. Med slovenskimi izseljenci v Argentini se je zavzemal za ohranjanje narodne zavesti ter ohranjanja stika z domovino in slovenskega jezika. Bil je soustanovitelj Slovenske kulturne akcije ter dolgoletni urednik osrednje kulturne revije argentinskih Slovencev Meddobje. Po osamosvojitvi se je leta 1994 vrnil v domovino, kjer je nadaljeval poslanstvo spodbujanja kulturnega in literarnega življenja v vsej svetovni slovenski diaspori. Poznamo ga kot enega najvidnejših literatov slovenskega povojnega izseljenstva. Zorko Simčič je prejemnik številnih slovenskih in tujih literarnih nagrad. Leta 1993 je za roman Človek na obeh straneh stene, ki je osrednje delo slovenskega zdomstva in eno temeljnih del slovenske povojne proze, prejel nagrado Prešernovega sklada. Leta 2013 je prejel tudi Prešernovo nagrado za življenjsko delo in bogat ustvarjalni opus. Simčič je že desetletje redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti.  Sam pravi, da je literarnemu ustvarjanju posvetil le del življenja – celotno življenjsko delo pa je bilo namenjeno slovenstvu: slovenski kulturi v najširšem pomenu besede, zlasti ohranjanju slovenske narodne individualnosti, pripadnosti in zgodovinske zavesti.

Stanislava Gregorič

Stanislava Gregorič je kot kulturna delavka, pisateljica, novinarka in organizatorka avstralske Slovence med seboj in z domovino povezovala kar 28 let. Vseh njenih aktivnosti ni mogoče našteti, omenimo jih lahko le nekaj. Po prihodu v Avstralijo leta 1979 je postala urednica slovenske oddaje na avstralskem radiu, vsa leta je aktivno spremljala dogajanja v Jugoslaviji in Sloveniji. V Viktoriji je spodbudila ustanovitev Društva za podporo demokracije v Sloveniji in ga sama tudi vodila. Je ustanoviteljica Slovenskega pisma, katerega je v letih 1990-1992 tudi urejala. Leta 1993 je bila med ustanovitelji avstralsko-slovenskega informativnega časopisa Glas Slovenije s prilogo The Voice of Slovenia katero je urejala deset let in ki je leta 1998 postal prvi elektronski slovenski časopis v Avstraliji, ki deluje še danes. Sodelovala je pri ustanavljanju slovenske televizije v Sydneyu, dala je pobudo za ustanovitev dobrodelne organizacije pri Slovenskem narodnem svetu Viktorija, vpeta je bila v zbiranje pomoči po desetdnevni vojni, različnih naravnih nesrečah in za bolnišnice v Sloveniji. Delo naše rojakinje je silno pomembno, saj je povezovala Slovence, jih seznanjala z dogajanjem in poskušala prikazati prelomne trenutke za Slovenijo. Predvsem pa je odigrala tudi pomembno vlogo pri zapisu in popisu dogajanja v zgodovinske dokumente, ki še danes ohranjajo spomin na slovensko osamosvojitev in velik prispevek rojakov v Avstraliji in drugod po svetu.