Slovenija se je v okviru 47. zasedanja posebej angažirala na področju pravic žensk in deklic, pravic starejših v povezavi s podnebnimi spremembami, stanja človekovih pravic v Belorusiji ter tehničnega sodelovanja na področju človekovih pravic z Ukrajino. V dialogu z visoko komisarko za človekove pravice Michelle Bachelet je Slovenija izpostavila dva pomembna preboja s področja človekovih pravic, in sicer vpis pravice do uporabe in razvoja slovenskega znakovnega jezika v Ustavo Republike Slovenije ter spremembo kazenskega zakonika z redefinicijo spolnega nasilja v model soglasja "samo ja pomeni ja". Vse izjave Slovenije na zasedanju so javno dostopne.

Podprli smo virtualni dogodek o pravnih vidikih globalne razglasitve pravice do čistega, varnega, zdravega in trajnostnega okolja, na katerem so predstavniki držav, akademskih institucij in civilne družbe razpravljali o vprašanjih povezave okolja in človekovih pravic in predstavlja še en dogodek na poti do razglasitve te pravice. Zasedanja se je v okviru mladinskega programa udeleževala tudi slovenska mladinska delegatka pri OZN Lucija Karnelutti.

Svet za človekove pravice je naslovil tudi številna pomembna vsebinska vprašanja, kot so vloga civilne družbe znotraj mednarodnih in regionalnih organizacij, nasilje nad ženskami z invalidnostmi, pravica deklic do izobraževanja, povezava med novimi tehnologijami in človekovimi pravicami ter uživanje in zaščita človekovih pravic na spletu. Slovenija je vse navedene pobude podprla. Evropska unija se je v skupni izjavi zavzela za okrepljeno naslavljanje povezave med okoljem, podnebnimi spremembami in človekovimi pravicami.

Četrta izvedba zasedanja Sveta OZN za človekove pravice v času pandemije covida-19 kaže na odpornost in prilagodljivost tega medvladnega telesa. Naslednje zasedanje Sveta bo predvidoma septembra letos.