Ob delovnem kosilu so ministri razpravljali o možnostih za napredek pri pogajanjih o paktu o migracijah in azilu. »Ministri so v iskreni in odprti razpravi predstavili svoja stališča, ki so še vedno pretežno usmerjena pristopu, dokler ni spogajano vse, ni spogajano nič. Kljub temu obstaja možnost, da storimo korak naprej pri obravnavi celotnega svežnja pri dosjejih, ki niso povezani z najbolj občutljivimi vprašanji v paktu, predvsem uredbi Eurodac. Zadovoljen sem, da smo pokazali politično voljo za postopni napredek pri oblikovanju skupne migracijske politike EU,« je razpravo ob kosilu povzel minister Aleš Hojs. Ministri so izpostavili tudi pomen tesnejšega sodelovanja z državami izvora in tranzita ter učinkovitejšega vračanja. Poudarili so, da je treba nadaljevati z razpravami o odgovornosti in solidarnosti. Na podlagi razprave bomo začrtali nadaljnje korake za nadaljnjo obravnavo določenih zakonodajnih aktov. Ministri so izrazili zaskrbljenost nad situacijo v Litvi in ji izrazili močno podporo pri soočanju z migracijskim pritiskom.

Na dnevnem redu srečanja ministrov je bila tudi prihodnost schengenskega območja. »Krepitev schengenskega prostora je za slovensko predsedovanje izjemnega pomena, zato smo predlog o schengenskem evalvacijskem mehanizmu v pristojni delovni skupini začeli obravnavati že prvi dan predsedovanja,« je poudaril minister Hojs. V razpravi so ministri oblikovali skupne smernice glede predloga o schengenskem zakoniku in zakoniku o policijskem sodelovanju, ki ju bo do konca leta pripravila Evropska komisija. »Strinjali smo se, da ob upoštevanju razprav in izkušenj iz preteklih kriz začrtamo skupno pot k prihodnjemu schengenskemu sistemu, ki bo odporen proti novim izzivom in morebitnim novim grožnjam.« Za oblikovanje prihodnjega schengenskega območja je potreben celovit pristop z ustreznim ravnotežjem med krepitvijo nadzora na zunanjih mejah EU in med ukrepi na območju prostega pretoka. »Zato moramo čim prej znova vzpostaviti medsebojno zaupanje,« je še dejal minister.

Vpliv digitalnih dosjejev na delo organov odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj so ministri obravnavali ob primerih iz prakse, ki kažejo, kako lahko na delo policije vpliva predlog uredbe o umetni inteligenci ter s katerimi ovirami in izzivi se spoprijema pri preiskovanju kaznivih dejanj. »Nova in sodobna orodja morajo biti dostopna organom pregona in jih podpirati pri preiskovanju kriminala, ki se vse bolj seli v digitalno okolje.« Ministri bodo o skupnem stališču, da je uporaba umetne inteligence v preiskovalnih in drugih postopkih preprečevanja kaznivih dejanj nujna, sicer bo kriminal vedno korak pred njimi, poročali ministrom, pristojnim za sprejem te uredbe v svojih državah.

Ministri so se seznanili tudi s sklepnimi ugotovitvami junijske konference v okviru procesa Brdo, ki kot ena od platform za krepitev sodelovanja z regijo Zahodnega Balkana deluje že od leta 2001. »Veseli me široka podpora našemu pristopu za krepitev sodelovanja s partnericami na Zahodnem Balkanu pri identifikaciji migrantov, izmenjavi informacij, vračanju nezakonitih migrantov in boju proti spolni zlorabi otrok.« Pri načrtovanju prihodnjih aktivnosti bomo kot predsedujoči upoštevali predloge in pobude držav članic, o doseženem napredku in rezultatih pa poročali decembra na srečanju ministrov za notranje zadeve EU in Zahodnega Balkana.