Fakulteta za ekonomijo in informatiko Univerze v Novem mestu je s partnerji in agencijo Mediana meseca junija izvedla raziskavo na nacionalno reprezentativnem vzorcu (N=1007) v okviru Ciljno raziskovalnega projekta Analiza pridelave in trženja proizvodov shem kakovosti, ki ga sofinancirata Javna Agencija za raziskovalno dejavnost in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Udeleženci raziskave so odgovarjali na vprašanja o poznavanju in pomenu označb kakovosti in podajali svoja stališča do lokalnih živil.

Poznavanje in pomen označb kakovosti pri nakupovanju

Večina vprašanih (80 %) pozna znak Izbrana kakovost, sledi prepoznavnost znakov Ekološka pridelava-Kmetijstvo Slovenija (ki ga pozna 64 % vprašanih) in Ekološka pridelava-Kmetijstvo EU (56 % poznavanje). Ostali znaki kakovosti so manj prepoznani.

Anketiranci največ vedo o najbolj poznanem znaku Izbrana kakovost, bistveno manj pa so seznanjeni z evropskim znakom Ekološka pridelava, saj jih le malo več kot tretjina (37 %) ve, da je zasnovan na ravni EU. V povprečju udeleženci raziskave najbolj zaupajo znakoma Ekološka pridelava-Kmetijstvo Slovenija in Izbrana kakovost.

Najpomembnejši nakupni dejavniki, ki jih je razkrila raziskava, so cena, svežina in kakovost surovine – s tem se strinja 40 % vprašanih. Znaki kakovosti imajo manjši vpliv na nakupno odločitev (le 11 % vprašanih je dejalo, da vplivajo na nakup).

Približno polovica anketiranih je pripravljena več plačati za živila s strogim nadzorom kakovosti (48 %), ki so pridelani lokalno (46 %) in na kmetiji (40 %).

Največji delež vprašanih kupuje živila slovenskega porekla iz sektorja meso in mesni izdelki ter mleko in mlečni izdelki. Veliko manj se kupuje s slovenskem poreklom označene zelenjave, sadja in sadnih izdelkov, ki jih Slovenci veliko pridelamo sami doma. Najmanj se kupuje s slovenskim poreklom označenih žit in žitnih izdelkov.

Odnos do lokalnih živil

Večina vprašanih kupuje predvsem lokalno meso in mesne izdelke, saj meni, da ima lokalno pridelana hrana boljši okus (73 %) in je bolj hranilna od tiste, ki je pripeljana od daleč (68 %). Večina jih meni, da kupovanje lokalno proizvedenih živil podpira trajnostne kmetijske prakse (79 %) ter razvoj lokalne skupnosti in podeželja (79 %). Polovica anketiranih (51 %) jih ne zaupa hrani, ki jo proizvajajo multinacionalne korporacije.

Največ zaupanja je izraženo lokalnim (66 % vprašanih) in slovenskim kmetom (77 % vprašanih). Polovica jih zaupa živilsko-predelovalnim podjetjem, ki navajajo lokalno/slovensko poreklo, malo manj (49 %) pa trgovskim blagovnim znamkam, ki navajajo lokalno/slovensko poreklo. Podobno velik delež (48 % odgovorov) zaupa institucijam na nacionalni in EU ravni, ki nadzorujejo skladnost s standardi lokalne proizvodnje.

Anketiranci so zatrdili, da bodo pozorni na lokalna živila, ko bodo naslednjič kupovali hrano oziroma bodo pri nakupu živil kupili lokalno pridelano hrano (80 % vprašanih).