"Ob covid krizi je prišlo do tega, da je monetarna politika delovala z roko v roki s fiskalno politiko v smeri pomoči gospodarstvu in tudi pomoči ljudem. Takšno delovanje omogoča preživetje gospodarstva in podjetij v tem času," je uvodoma dejal mag. Šircelj, ki je omenil tudi, da se je v okviru pomoči in spodbujanja okrevanja po krizi tudi prvič zgodilo, da si je Evropska komisija izposodila sredstva na kapitalskih trgih.

V nadaljevanju se je minister dotaknil tudi krize, ki jo povzroča epidemija covid-19. Za ohranitev gospodarstva in finančnega sistema evrskega območja so Evropska centralna banka in posamezne države članice uvedle številne ukrepe za zmanjšanje negativnih posledic. Sprejeti ukrepi so bili odločni in primerni, kar se je odrazilo tudi na stabilnosti evra. Učinkovit odziv na krizo tako na nacionalnih ravneh kot na evropski ravni je zagotovil, da podjetja v veliki meri delujejo in da so se ohranila delovna mesta. V Sloveniji smo sprejeli številne interventne zakone, kar je neposredno pomagalo ljudem in podjetjem.

Sodelujoči so razpravljali tudi o fiskalni politiki, o kateri se v prihodnje napovedujejo razprave. "Z določeno mero optimizma bi rad poudaril, da je narejen napor na fiskalnem področju. Kot sem že omenil, je poteza Evropske komisije velik napredek," je povedal minister Šircelj, ki je v nadaljevanju dodal: "Naj omenim še načrte za okrevanje in odpornost. V Evropi je prišlo do solidarnosti med državami članicami. Bistvo tega je, da je treba sredstva, ki bodo državam pomagala pri okrevanju, obravnavati transparentno. Pomembno je imeti nadzor. Države morajo vlagati v področja, kjer bodo dosegle napredek, pri čemer so kriteriji za zeleni in digitalni prehod že določeni." Minister Šircelj je zaključil z mislijo, da inštitucije, kot so Mednarodni denarni sklad in Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj, ob prehodu v normalnost priporočajo postopno odpravo podporno naravnane politike.

Med razpravo so sodelujoči spregovorili tudi o morebitni uveljavitvi digitalnega evra. "Glede digitalnega evra se moramo najprej zavedati, da ne gre za novo valuto, ampak za digitalno uporabo obstoječe valute. Uvedba digitalnega evra bi sledila tudi digitalizaciji, ki je ena od splošnih prioritet Evropske komisije. Uvedba pa zahteva varnostne mehanizme. Zahteva predvsem mehanizme, ki bodo zagotovili varnost plačevanja," je povedal minister Šircelj.

V razpravi se je minister na kratko dotaknil tudi dokončanja bančne unije. Bančna unija predstavlja učinkovit mehanizem za zagotavljanje stabilnega evropskega bančnega sektorja, ki bo zagotavljal stabilno podporo gospodarstvu.