Uvodne minute srečanja so posvetili včeraj preminulemu nizozemskemu novinarju Petru R. de Vriesu. Minister Dikaučič je takšne napade na novinarje najostreje obsodil, saj so svobodni in neodvisni mediji temelj demokratične družbe in tudi vladavine prava.

Srečanje se je začelo v skladu s prioriteto slovenskega predsedovanja na področju pravosodja, in sicer z zaščito temeljnih pravic z vidika izzivov, ki jih predstavljajo nove tehnologije in uporaba interneta. Razpravo je vodil minister Marjan Dikaučič kot predsedujoči svetu EU za pravosodje, sodelovala sta tudi direktor Agencije EU za temeljne pravice (FRA) Michael O’Flaherty in evropski komisar za pravosodje Didier Reynders.

Pravosodni vidiki Akta o umetni inteligenci

Ministri so z direktorjem FRA izmenjali mnenja glede predloga Akta o umetni inteligenci, ki bo enotno urejal področje razvoja in uporabe umetne inteligence v Uniji. Svet EU je že v času nemškega predsedstva poudaril pričakovanja, da naj predlog upošteva morebitne koristi, pa tudi tveganja in zahteve, posebne za področje pravosodja, ter zagotovi odgovoren razvoj in uporabo umetne inteligence v pravosodju, sloneč na temeljnih pravicah in usmerjen v javni interes, ter oblikovana po meri človeka. Ministri so tudi ugotavljali, kako predlog akta zagotavlja varstvo temeljnih pravic in svoboščin pri razvoju in uporabi orodij umetne inteligence. Osredotočili so se predvsem na rešitve predloga v zvezi s procesiranjem biometričnih podatkov, in sicer z vidika varstva pravice do zasebnosti in varstva podatkov. Prevladujoče mnenje v razpravi je bilo, da algoritmi nikakor ne smejo nadomeščati sodnikov, glede uporabe sistemov za biometrično identifikacijo na daljavo v javno dostopnih prostorih za namene kazenskega pregona pa, da gre za invazivne ukrepe z vidika posega v temeljne pravice, predvsem pravico do zasebnosti.

Minister Dikaučič je poudaril, da je »bistveno vprašanje določitev ravnotežja med človekovimi pravicami in možnostmi sodobne tehnologije. Ni vse, kar je tehnološko mogoče, v demokraciji tudi pravno dopustno z vidika varstva pravic posameznika«.

Otrokom prijazno pravosodje

Tudi otroci so na različne načine vpeti v kolesje pravosodnih sistemov, zato so ministri posebej pozorno obravnavali vprašanje zaščite otrok in otrokovih pravic v sodnih postopkih. V razpravi so ministri posebej poudarili pomen ustrezne obravnave mladoletnih storilcev kaznivih dejanj, ki jim je, poleg spoštovanja pravnih norm, potrebno zagotoviti tudi ukrepe in storitve, ki omogočajo reintegracijo v družbo in preprečujejo reviktimizacijo. Zaščita otrok je potrebna tudi v civilnih postopkih, še posebej čezmejnih družinskih sporih in ugrabitvah. Ob tem je še posebej pomembna tudi hitrost sodnih postopkov.

Veliko držav članic že razvija in uvaja večdisciplinarne in medinstitucionalne modele prek tako imenovanih hiš za otroke, ki izhajajo iz skandinavskega koncepta Barnahus, kjer je v ospredju potreba po zagotavljanju celovite in stalne podpore otrokom med in tudi po zaključku sodnih postopkov. Tudi Slovenija uspešno izvaja tak model pod okriljem skupnega projekta EU ter Sveta Evrope.

»Prepričan sem, da je mogoče s širitvijo tega koncepta narediti velik korak v smeri višjih standardov otrokom prijaznega pravosodja,« je dejal minister Dikaučič.

Digitalna dediščina

Življenja brez uporabe digitalnih medijev si ni mogoče več predstavljati, saj smo vpeti v digitalno okolje, v katerem se povezujemo in sodelujemo, ustvarjamo, shranjujemo dokumente, poslušamo glasbo, uporabljamo kriptovalute oziroma gradimo digitalno premoženje.

Minister Dikaučič: »Ali v primeru smrti uporabnika digitalnih medijev, zapustnika digitalne zapuščine, še zadoščajo pogodbena določila ponudnikov?«

Med delovnim kosilom so ministri razpravljali o nekaterih izzivih, povezanih z določanjem vsebine in dostopa do digitalne zapuščine (na primer pri uporabi psevdonimov, čezmejnem priznavanju in izvajanju sodnih odločb), ter ustreznih korakih na ravni Evropske unije, ki bi te izzive učinkovito obravnavali. Kot enega od možnih nadaljnjih korakov so prepoznali izvedbo poglobljenih analiz na vseh ravneh, da se naslovi vprašanja, katerih rešitev bo zagotavljala pravno varno digitalno zapuščino državljanov Evropske unije.