Ministrstvo za pravosodje je danes gostilo virtualno konferenco, osredotočeno na učinkovito zaščito temeljnih pravic pri urejanju umetne inteligence v Evropi in širše. Minister Dikaučič je poudaril, da obstoječa pravila ne morejo odgovoriti na vse izzive, ki jih prinaša umetna inteligenca, zato je potrebno pri oblikovanju pravnega okvirja narediti nadaljnje korake.

Konferenco so odprli pravosodni ministri tria predsedovanja Svetu EU (minister za pravosodje Republike Slovenije Marjan Dikaučič, portugalska ministrica za pravosodje Francisca van Dunem, in nemška ministrica za pravosodje Christine Lambrecht), evropski komisar za pravosodje Didier Reynders, evropski poslanec in predsedujoči odboru za pravne zadeve Adrián Vázquez Llázara, evropski poslanec in predsedujoči odboru za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve Juan Fernando López Aguilar ter generalna sekretarka Sveta Evrope Marija Pejčinović Burić.

Živahno razpravo v prvem panelu je vodila dr. Maja Bogataj Jančič, ustanoviteljica in vodja Inštituta za intelektualno lastnino ter vodja skupine za upravljanje s podatki pri Globalnem partnerstvu za umetno inteligenco (GPAI). Govorci so se osredotočili predvsem na predlog Akta o umetni inteligenci, ki bo predstavljal bodoči zakonodajni okvir za razvoj in uporabo umetne inteligence v Evropski uniji. Evropska komisija je predstavila zakonodajni predlog, panelisti pa so razpravljali o vsebini predloga, predvsem z vidika potrebe po varstvu temeljnih pravic in svoboščin, ko gre za razvoj in uporabo sistemov umetne inteligence. Razprava je pokazala, kako pomembna sta dialog in poglobljena razprava o posameznih zakonodajnih rešitvah predloga.

Drugi panel je pod vodstvom Gregorja Strojina, predsedujočega ad hoc odboru Sveta Evrope za umetno inteligenco (CAHAI), ponudil širšo, mednarodno perspektivo z namenom primerjave pristopov različnih regionalnih in mednarodnih organizacij ter spodbujanja njihovega sodelovanja na tem področju. Poleg regulativnih aktivnosti, ki trenutno potekajo v Svetu Evrope in EU, so svoje aktivnosti predstavili tudi OECD in UNESCO. Iz razprave lahko povzamemo, da je potrebno spodbujati komplementarno sodelovanje med vsemi globalnimi akterji, ki ustvarjajo standarde za etično in na temeljnih pravicah slonečo umetno inteligenco.

Minister Dikaučič: »Če je na eni strani največja prednost umetne inteligence učinkovitost in hitrost, pa na drugi strani prinaša številna tveganja, katera je potrebno nasloviti in zagotoviti, da bosta razvoj in uporaba umetne inteligence v družbi temeljila na spoštovanju temeljnih pravic in svoboščin, pravne države in demokracije«.

Državni sekretar na Ministrstvu za pravosodje Zlatko Ratej je v zaključnem govoru poudaril, kako pomembno je, da je evropski pristop do umetne inteligence komplementaren, če želimo doseči, da Evropa postane sinonim za umetno inteligenco, osredotočeno na človeka. Pozval je k tesnemu sodelovanju med vsemi akterji, ki si prizadevajo, da bomo mi in prihodnje generacije obkroženi z etično umetno inteligenco, ki bo spoštovala temeljne pravice in univerzalne človeške vrednote.