V ospredju zasedanja so ključne teme, ki so na pogajalski agendi za COP26, med drugim oblikovanje pravil za mednarodne ogljične trge (6. člen) in s tem dokončanje Knjige pravil (Rulebook) za izvajanje Pariškega sporazuma, financiranje, prilagajanje na podnebne spremembe, izgube in škode ter krepitev ambicij za dosego cilja 1,5 stopinje Celzija. Ministrskega zasedanja se udeležujejo ministri in visoki predstavniki iz več kot 40 držav, med drugim Argentine, Avstralije Brazilije, Egipta, Indije, Kitajske, Kolumbije, Kostarike, Japonske, Kenije, Rusije, Južne Afrike, Južne Koreje, Turčije, Združenih Arabskih Emiratov in ZDA. Poleg Slovenije se s strani EU držav srečanja udeležujejo tudi Nemčija, Francija, Italija, Danska, Poljska, Švedska, Španija in Evropska komisija. Minister mag. Vizjak, kot predsedujoči Svetu EU, na srečanju zastopa in podaja stališča v imenu EU in njenih članic.

Zasedanje se je včeraj pričelo z razpravo o napredku pri krepitvi prilagajanja na podnebne spremembe, kar je ključno za uspeh v Glasgowu. Minister Vizjak je v izjavi v imenu EU poudaril, da je področje prilagajanja na podnebne spremembe ena od ključnih prioritet EU. Na področju prilagajanja, ki predstavlja drugi cilj Pariškega sporazuma, je trenutno največji izziv operacionalizacija globalnega cilja za prilagajanje opredeljenega v 7. členu. Na osnovi že sprejete Strategije za prilagajanje bo EU pod koordinacijo slovenskega predsedstva še pred zasedanjem pogodbenic v Glasgowu pripravila posebno komunikacijo na temo prilagajanja in jo po političnem sprejemu na zasedanju sveta za okolje, posredovala Sekretariatu Konvencije. Tako bo EU še naprej vodila in z zgledom spodbujala druge države k čim večjemu napredku za dosego globalnega cilja za prilagajanje. Kot so dejali ministri držav v razvoju, prilagajanje ne sme ostati zgolj prioriteta, temveč nujnost, saj gre za dva povezana vidika, kjer je potreben sočasen in vseobsegajoč pristop, pri čemer bo na uspeh na COP26 pomembno vplivalo tudi okrepljeno financiranje.

V popoldanskem delu so ministri razpravljali o krepitvi prizadevanj zmanjševanja emisij za dosego zaustavite globalnega segrevanja pod 2 oz 1,5 stopinje Celzija v primerjavi s predindustrijsko ravnjo. Slovenija je v imenu EU poudarila, da EU z novim ambicioznejšim nacionalno določenim prispevkom (NDC) zmanjšanja emisij za 55% do leta 2030 na globalni ravni še naprej vodi in hkrati poziva ostale države, da ji sledijo. Iz izsledkov znanstvenega poročila Medvladnega foruma za podnebne spremembe (IPCC) je namreč povečanje podnebnih ambicij neizogibno, če želimo zaustaviti globalno segrevanje in doseči podnebno nevtralnost do leta 2050. Aktivno vključevanje vseh relevantnih sektorjev, od prometa, kmetijstva in zlasti industrije je pri tem ključno, zato EU pozdravlja aktivno vlogo Združenega kraljestva za dosego napredka v okviru sektorskih političnih kampanj na poti do Glasgowa.

Ministrsko zasedanje se danes nadaljuje z razpravo o mobilizaciji finančnih virov, pravil za izvajanje člena 6. Pariškega sporazuma in izogibanja dvojnemu štetju ter naslavljanju izgub in škod (tako imenovan loss and damage).

Slovenija si v vlogi predsedujoče Svetu EU prizadeva za uspešno zastopanje stališč EU navzven in v pogajanjih s tretjimi državami pred in tekom zasedanja v Glasgowu. Slovenija bo okrepila delovanje v smeri doseganja uspešnega rezultata Podnebne konference COP26 ter si prizadevala za dokončanje priprave in sprejetje celovite ter učinkovite Knjige pravil za izvajanja Pariškega sporazuma.