Izdelava promocijskega videa je bila velik izziv za ustvarjalce. Ekipi režiserja in glasbenega producenta sta morali vključiti idejo evropskega povezovanja, vrednote, na katerih temelji to povezovanje, 30. obletnico samostojnosti Slovenije in prednostne cilje slovenskega predsedovanja v promocijski video. Scenarij pa je moral slediti besedilu pesnitve Zdravljica, ki jo je napisal velikan slovenske poezije France Prešeren sredi 19. stoletja.

Evropska dimenzija slovenske himne

V Zdravljici je pesnik France Prešeren, sicer tudi vidni predstavnik časa, ki ga je narekoval preporod narodov sredi 19. stoletja, izpostavil patriotizem, idejo svobode in enakosti vseh narodov. Izhodišče pesmi je bil sicer domač slovenski svet, kateremu je naslovljen demokratični poziv v pesmi, a v pesmi nagovarja tudi širšo idejo o neločljivi povezanosti med (evropskimi) narodi. To se še posebej odraža v sedmi kitici, ki je od osamosvojitve slovenska himna.

Celotna Zdravljica, ki jo je kot glasbeno podlago videa izvedel a capella zbor Perpetuum Jazzile, je podlaga za video, v katerem so tako slovenski kot evropski arhivski posnetki.

Mitja Okorn si je želel posnetkov, ki bi se dotaknili ljudi. To ne pomeni, da gre vedno za najlepše stvari, ampak so lahko tudi težki in neprijetni dogodki, ki jih obžalujemo, a imajo iz neke perspektive časa drugačen vidik. V arhivu RTV Slovenija so poiskali nekaj arhivskih posnetkov, nekaj so jih pridobili od mednarodnih agencij, vsi pa na zanimiv in domišljen način obujajo spomin na pretekle dogodke nastajanja Evropske unije in Slovenije v njej. Kot je povedal Rok Omahen, dokumentalist raziskovalec v TV arhivu in dokumentaciji RTV Slovenija, je šlo za kar obsežen projekt, ki je bil glede na količino arhivskega gradiva bolj primerljiv z dokumentarnim filmom kot s promocijskim videom, kar priča tudi o predanosti režiserja in ekipe do projekta.

»Bil sem prijetno presenečen nad pristopom režiserja in njegove ekipe, saj so si vzeli več deset ur za ogled vsega gradiva, da bi potem izbrali najbolj ustreznega,« je povedal.

Perpetuum Jazzile - svetovna glasbena atrakcija

Perpetuum Jazzile je slovenski a capella zbor, ki pretežno izvaja pop in jazz. S svojim tipičnim stilom so prava svetovna glasbena atrakcija, saj na svetu niti v Sloveniji ni podobnega zbora. So posebni in unikatni. V času slovenskega predsedovanja Svetu EU bo skupina nastopila na turneji po evropskih mestih.

V okviru koncertne turneje bo ansambel nastopil v Bruslju, Berlinu, Lizboni, Budimpešti, Rimu in Strasbourgu. Predvideni so koncerti na prostem, na lokacijah v središču mest, namenjenim splošnim javnostim in širokim množicam. Nastopili bodo s širokim repertoarjem tako slovenskih kot tudi različnih evropskih skladb. Posebnost ansambla je, da nastopajo popolnoma brez instrumentalnega ozadja, vse zvočne efekte ustvarijo a capella, zbor pa sestavlja okoli 50 vrhunskih pevcev.

Perpetuum Jazzile je na svetovni glasbeni zemljevid izstrelila priredba skladbe Africa, ki jo je pred desetletji izvajala skupina Toto. Priredbo skladbe si je na omrežju Youtube doslej ogledalo že skoraj 12 milijonov obiskovalcev. Za priredbo pesmi Africa so v ansamblu prejeli tudi viktorja (op. p. slovensko nagrado na področju zabavne industrije) za posebne dosežke. Perpetuum Jazzile so galsbena posebnost tudi v svetovnem merilu. Zbor, predhodnico današnjega ansambla, je bil ustanovljen že leta 1983 kot zbor Gaudeamus, leta 1999 pa se je preimenoval v Perpetuum Jazzile. V ansamblu Perpetuum Jazzile vedo kaj delajo in to delajo dobro. Obiskovalce koncertov znajo presenetiti in navdušiti, saj njihove nastope spremlja tudi premišljena dramaturgija, ki zaključi celoto. Da ne omenjamo številnih svetovnih uspešnic na unikaten a capella način.

Za več informacij o nastopih Perpetuum Jazzile, njihovih terminih in natančnih lokacijah spremljajte spletno stran slovenskega predsedovanja.

 Avtorici: Vesna Žarkovič in Polona Prešeren