Nominacijo je pod vodstvom Ministrstva za kulturo in v koordinaciji Muzeja za arhitekturo in oblikovanje (MAO) pripravila delovna skupina strokovnjakov s področij varovanja, ohranjanja in upravljanja kulturne dediščine v sodelovanju z lastniki in upravljalci Plečnikovih del.

Odbor za svetovno dediščino je na svojem 44. zasedanju, ki se je začelo 16. julija 2021, sledil priporočilu Mednarodnega sveta za spomenike in spomeniška območja (ICOMOS) in izbrana Plečnikova dela vpisal na seznam svetovne dediščine. Spomnimo, ICOMOS je 4. junija letos podal pozitivno oceno nominaciji izbranih Plečnikovih del v Ljubljani in s tem v celoti potrdil utemeljenost predloga za vpis. Zasedanje 21 držav članic medvladnega odbora, ki poteka pod vodstvom Kitajske v Fuzhouju na Kitajskem in prek spleta, se bo zaključilo 31. julija 2021.

Utemeljitev vpisa Plečnikovih del na seznam svetovne dediščine

Izbranim Plečnikovim delom v Ljubljani so z vpisom priznali tako imenovano izjemno univerzalno vrednost. Med spomenike in območja, pomembna za vso človeštvo, se odslej uvrščajo dela, ki sestavljajo spomeniško območje, nastalo v strnjenem obdobju med obema svetovnima vojnama kot rezultat arhitektovih intervencij v mestno tkivo Ljubljane. Pri snovanju intervencij je izhajal iz že grajenega mesta ter ga, upoštevajoč njegove kvalitete, topografske danosti prostora in arhitekturne dosežke preteklih dob, povezal in nadgradil v prepoznavno celoto, ki jo danes imenujemo tudi »Plečnikova Ljubljana«.

Izbor del, vpisanih na seznam, obsega sedem sestavnih delov: vodno os mesta (nabrežja Ljubljanice z mostovi od Trnovskega pristana do Zapornic) in Trnovski most, kopensko os (Vegova ulica z Narodno in univerzitetno knjižnico, Kongresni trg s parkom Zvezda), ureditev arheološkega parka (Rimski zid), kompleks mesta mrtvih (Plečnikove Žale – vrt vseh svetih) ter cerkvi v ruralnem (sv. Mihaela v Črni vasi) in delavskem predmestju (sv. Frančiška Asiškega v Šiški). Vsa dela zaznamuje prepoznaven arhitekturni jezik, odkrivanje konteksta mesta, raznolikost pomenov in funkcij, ekonomičnost posegov ter predvsem ustvarjanje po meri človeka. Torej v skladu z osebno, globoko humano vizijo arhitekta, ki je preoblikoval nekdanjo provincialno mesto imperija v simbolno narodno prestolnico.

Kot je v oceni nominacije zapisal ICOMOS, je Plečnikov pristop preoblikovanja mesta utemeljen v reformističnih arhitekturnih gibanjih zgodnjega 20. stoletja, gre za pristop, ki je trenutno manj zastopan na seznamu svetovne dediščine. Za razliko od sočasnega modernizma je nastal iz povsem drugačnih arhitekturnih izhodišč. Izpostavljen je kakovosten javni prostor, ki ga je arhitekt z večjimi in manjšimi popravki nadgradil in povezal v niz trgov, parkov, ulic, sprehajališč, mostov in javnih objektov (knjižnica, cerkvi, tržnice, poslovilni kompleks). Preureditev ne temelji na radikalni prenovi, temveč na dopolnjevanju z mislijo na človekovo individualno izkušnjo. Nove zasnove, ki vključujejo arhitekturne reminiscence in preoblikujejo obstoječo mrežo mesta, vabijo k dialogu in identifikaciji z mestom ter ustvarjajo nov tip urbanega prostora in arhitekture.

Izbrane stavbe, kompleksi in prostorske ureditve ustrezajo kriteriju “izjemen primer tipa stavbe, arhitekturne ali tehnološke celote ali krajine, ki ilustrira pomembno stopnjo v človeški zgodovini.” Obenem izpolnjujejo tudi zahteve po avtentičnosti in integriteti ter imajo urejeno pravno varstvo in upravljavski sistem. Vse troje predstavlja stebre koncepta t. i. izjemne univerzalne vrednosti., ki je utemeljena v svetovnem merilu.

Priprava nominacijskega dosjeja Plečnikovih stavbnih in urbanističnih del

Nominacijo je pod vodstvom Ministrstva za kulturo in v koordinaciji Muzeja za arhitekturo in oblikovanje pripravila delovna skupina strokovnjakov, ki so jo sestavljali predstavniki Ministrstva za kulturo, Muzeja za arhitekturo in oblikovanje, Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Muzeja in galerij mesta Ljubljane, Mestne občine Ljubljane in zunanji sodelavci. Pri pripravi nominacijskega dosjeja so pomembno sodelovali tudi lastniki in upravljavci vpisanih Plečnikovih del ter drugi ključni deležniki.

Projekt priprave nominacije je predstavljal velik izziv za arhitekturno, konservatorsko-restavratorsko in muzejsko stroko, za upravljavce in lastnike posamičnih spomenikov. Uspešen vpis Plečnikovih del temelji na skupinskem delu, strokovnosti in preglednosti, saj je navkljub vsebinski zahtevnosti projekta snovalcem nominacije uspelo povezati vse ravni dediščine – od ohranjanja prek interpretacije in pravne zaščite do upravljanja. Delovni skupini je uspelo vzpostaviti tvorno sodelovanje s predstavniki nacionalnih in občinskih institucij, z lokalno skupnostjo ter zunanjimi strokovnjaki, deležniki, lastniki in upravljavci nominiranih spomenikov in spomeniških območij. Predvsem pa je nominacija spodbudila k razmisleku in artikulaciji vrednot, ki jih ima Plečnikova dediščina za vse nas tudi v sodobnem času in jih z nominacijo predstavljamo svetu.

Vpis na seznam pa vendarle ni končni cilj, temveč začetek trajne zaveze vseh deležnikov za nadaljevanje prizadevanj v skladu z Unescovimi priporočili in standardi. Delo bo tudi v prihodnje potekalo pod okriljem Ministrstva za kulturo in Mestne občine Ljubljana in v tesnem sodelovanju med Muzejem za arhitekturo in oblikovanje kot krovnim upravljavcem, Zavodom za varstvo kulturne dediščine, Muzejem in galerijami mesta Ljubljana in drugimi partnerji. Težišče bo na upravljanju s to izjemno dediščino, ohranjanju njenega primernega stanja in njenem predstavljanju javnosti. Prizadevali si bomo za vključujoč odnos do vseh deležnikov – upravljalcev in uporabnikov dediščine –, saj je takšen odnos ključnega pomena pri celostnem pristopu k ohranjanju in varovanju dediščine.

Med naloge, ki jih je z vpisom določil odbor, pa med drugim sodi tudi presoja vplivov na svetovno dediščino za vse razvojne projekte v osrednjem območju in vplivnih območjih vpisanih del. Priporočila odbora bodo obenem tudi vodilo pri varovanju tistega dela Plečnikove arhitekturne dediščine, ki sicer ni vpisan na svetovni seznam dediščine, a sodi med nacionalno pomembno dediščino.

Delovna skupina strokovnjakov

Delovno skupino strokovnjakov za pripravo nominacijskega dosjeja »Dela Jožeta Plečnika v Ljubljani – urbano oblikovanje po meri človeka« je vodila Špela Spanžel z Ministrstva za kulturo, koordiniral Tomaž Štoka iz Muzeja za arhitekturo in oblikovanje. V njej so med 2013 in 2020 sodelovali še Nataša Jurgec Gurnick in Gojko Zupan (Ministrstvo za kulturo), Špela Karo, Mateja Kavčič, Darja Pergovnik, Irena Potočnik in Irena Vesel (Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije), Sonja Ifko in Marko Stokin (ICOMOS Slovenija), Metka Štrajhar (Mestna občina Ljubljana), Ana Porok (Muzej in galerije mesta Ljubljana), Natalija Lapajne in Bogo Zupančič (Muzej za arhitekturo in oblikovanje) in zunanji strokovnjaki Andrej Hrausky, Lena Jevnik in Meta Štular.

Nominacijski dosje je pripravil uredniški odbor, ki so ga sestavljali Špela Karo, Mateja Kavčič, Špela Spanžel, Tomaž Štoka in Bogo Zupančič. Poleg tega je uredniški odbor pripravil tudi dodatne informacije v sklopu uradnega evalvacijskega postopka v letih 2020 in 2021.