Skoči do osrednje vsebine

31. 7. 1991: Lojze Peterle je v skupščini predstavil osnutek izhodišč za pogajanja z drugimi republikami

v roki svinčnik, roka sloni na volilnem lističu
Poslanci so se sešli na skupni seji skupščine, da bi sprejeli predlog pogajalskih izhodišč za pogovore v jugoslovanskem merilu. Predsednik vlade Lojze Peterle je najprej opisal dotedanje stanje. Noben slovenski predlog o ureditvi odnosov v Jugoslaviji do takrat ni bil sprejet: ne ponudba o konfederaciji ne poznejša ponudba o sporazumni razdružitvi. Dejal je, da je Slovenija naredila in ponudila vse, da bi se jugoslovanska kriza mirno razpletla. Kljub tem prizadevanjem pa se je začela vojaška agresija, ki jo je odobril predsednik zvezne vlade Ante Marković.
Lojze Peterle stoji med klopmi v Državnem zboru med drugimi poslanci

Lojze Peterle je v skupščini predstavil izhodišča za pogajanja z drugimi republikami | Avtor: Tone Stojko, hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije

Narodna banka Jugoslavije je Slovenijo izločila iz monetarnega sistema. Peterle je ocenil, da je Slovenija pridobila naklonjenost svetovne javnosti. Z Brionsko deklaracijo se je država za tri mesece odpovedala izvajanju Deklaracije ob neodvisnosti, ne pa neodvisnosti sami. Poudaril je pomembno mesto v Brionski deklaraciji, kjer Evropska skupnost nalaga pogajanja o prihodnosti Jugoslavije, ne pa o prihodnji Jugoslaviji. Dodal je, da se Slovenija ne šteje več za del Jugoslavije, kot suvereni subjekt pa je pripravljena pripomoči k reševanju jugoslovanske krize, zato je za krajši čas privolila v delovanje najnujnejših funkcij dotedanje skupne države. Ime Jugoslavija prepušča tistim, ki bi se želeli povezati pod tem imenom. Poslanci so sklenili, da bodo o vladnih predlogih glede pogajalskih izhodišč razpravljali potem, ko bodo predlogi jasno izdelani in usklajeni z mnenjem predsedstva republike. Izbrali pa so 12-člansko delegacijo Republike Slovenije za sodelovanje na pogajanjih za izvedbo razdružitve s takratno SFRJ v Zvezni skupščini SFRJ. Za vodjo delegacije so izbrali Vitodraga Pukla, ki ga je predlagal Demos.

Vitograd Pukl sedi med dvema drugima poslancema

Vitodrag Pukl, vodja pogajalske delegacije | Avtor: Tone Stojko, hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije

Slovenski vojaki so se počasi vračali v domovino, vojska se je umikala

Odbor staršev za varstvo in vrnitev vojakov je sporočil slovenski javnosti: »Zadnji teden smo z veseljem sprejemali vesti o odpuščanju vojakov iz jugoslovanske armade. Žal pa do sedaj evidentiranih 30 odpustov v 12 dneh po sprejemu odloka predsedstva SFRJ kaže na počasno izvajanje te odločitve. Predvsem se slovenski vojaki še niso začeli vračati z najbolj kriznih področij. Kljub odpustom in pobegom ostaja v jugoslovanski ljudski armadi še okoli 2100 vojakov iz Republike Slovenije.«

Štab TO v Brežicah je poročal, da se jugoslovanska vojska postopoma umika iz mesta. Pri tem je bilo v garniziji slišati streljanje. Štab je menil, da gre za medsebojno obračunavanje ali nasilje častnikov nad vojaki. Številni objekti so bili po umiku vojske popolnoma razdejani, vojska je namreč odvažala vse, kar ni bilo pribito. Vlaka s tanki in drugo vojaško opremo iz vrhniške vojašnice sta bila pripravljena na odhod iz Logatca.

Tujina o Jugoslaviji

Jugoslovanska kriza je očitno precej presegla meje države. V Varnostnem svetu Združenih narodov so napovedali, da bodo kmalu obravnavali vprašanje Jugoslavije.

Sovjetski zunanji minister Aleksander Besmertnih je zavrnil resolucijo litovskega parlamenta, ki je v torek priznal neodvisnost Slovenije in Hrvaške. Po njegovem mnenju resolucija ne more imeti mednarodno pravne veljave, ker Litva ni subjekt mednarodnega prava.

Ameriški senat je v razpravi o zakonu o ameriški pomoči tujini sprejel amandma o neposredni pomoči posameznim republikam v Jugoslaviji in Sovjetski zvezi. ZDA so sicer še vedno poslovale predvsem z zveznimi vladami v Jugoslaviji in Sovjetski zvezi. S tem amandmajem pa naj bi ZDA podpirale razvoj demokratičnih ustanov in svobodnega podjetništva.

Vojno stanje na Hrvaškem

Hrvaško so zaznamovali četniški napadi na hrvaške vasi, eksplozije min, premiki in ustrahovanja JA. Nove skupine beguncev so zapuščale lastne domove.

V slovenski skupščini so sprejeli izjavo o dogajanju na Hrvaškem. V izjavi so opozorili, da dejanja jugoslovanske armade in velikosrbske politike na Hrvaškem že dobivajo razsežnosti osvajalne vojne. Opozorili so, da grobo kršenje človekovih pravic, požiganje vasi, ustrahovanje in poboji civilistov kažejo na genocid. Evropsko javnost so pozvali, da uporabi ustrezna sredstva, da umiri stanje na Hrvaškem.

V Beogradu je potekala seja zveznega predsedstva, na kateri so razpravljali o predlogu sporazuma o prekinitvi oboroženega spopada na Hrvaškem. Hrvaški predstavnik je predlagal, naj pridejo na ozemlje Hrvaške evropski opazovalci. Enako stališče je zastopal slovenski predstavnik, dr. Janez Drnovšek.

Mercator Spar

Mešano podjetje Spar - Mercator je v Ljubljani v Dravljah odprlo svojo prvo trgovino. Odprtje trgovine je zaznamovala velika gneča. Ljubljančani so tako dobili tisto, po kar so sicer hodili v Avstrijo.

Avtor: Matej Matija Kavčič

Viri in literatura:

  • Delo, 1. avgust 1991
  • Večer, 1. avgust 1991
  • Slovenec, 1. avgust 1991
  • Pesek, Rosvita. Osamosvojitvena vlada – Kako so gradili državo, Celovec: Mohorjeva družba, 2007.

Urad vlade za komuniciranje dovoli objavo članka na drugih spletnih straneh pod pogoji:

  • Besedilo je avtorsko delo ter mora biti objavljeno nespremenjeno in v celoti
  • Ustrezna navedba vira: gov.si/slovenija30