Predvidoma avgusta 2022 bo z osebno izkaznico možno uveljavljati tudi zdravstvene storitve pri zdravstvenih delavcih in zdravstvenih zavodih, in sicer prek elektronske identifikacije na podoben način kot s kartico zdravstvenega zavarovanja.

Pri vzpostavitvi nove osebne izkaznice že dlje časa sodelujemo Ministrstvo za javno upravo, Ministrstvo za notranje zadeve in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Gre za sodelovanje pri pripravi zakonskih podlag kot tudi pri sami izvedbi javnega naročila za omenjeno izkaznico. V prvi polovici julija so tako pristojna ministra, minister za notranje zadeve Aleš Hojs in minister za javno upravo Boštjan Koritnik ter generalna direktorica Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije doc. dr. Tatjana Mlakar podpisali Sporazum o sodelovanju na področju skupnega naročanja, izdelave in personalizacije osebnih izkaznic ter uporabe osebnih izkaznic za dokazovanje lastnosti zavarovane osebe v sistemu kartice zdravstvenega zavarovanja.

Ob podpisu sporazuma je minister Koritnik izpostavil, da gre za velik korak naprej v smeri poenostavitev poslovanja, tako za državljane, kakor tudi za vse tiste institucije, kjer je potrebna osebna identifikacija, pa naj gre za elektronsko ali fizično identifikacijo ter poudaril, da večina naprednih storitev potrebuje istovetnost uporabnika, tako da se vzpostavi zaupanje in se preprečijo zlorabe, kar je še posebej pomembno v primerih, ko se obdelujejo osebni podatki. Storitve zaupanja in elektronska identiteta so namenjene prav takšnim situacijam. V Sloveniji danes večina elektronskih identitet temelji na kvalificiranih digitalnih potrdilih, ki jih že od leta 2000 izdajajo državni ali komercialni izdajatelji.

Podrobneje o podpisu sporazuma in novi osebni izkaznici v novici "Ministra Hojs in Koritnik ter generalna direktorica ZZZS Mlakarjeva podpisali sporazum o uvedbi nove osebne izkaznice".

Omenjeni zakon, Zakonom o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja, daje podlago za elektronsko identiteto posameznika. Osebna izkaznica bo tako nosilka sredstva elektronske identifikacije. Vsebovala bo dve sredstvi elektronske identifikacije (visoke in nizke ravni zanesljivosti) in kvalificirano potrdilo za elektronski podpis. Osebna izkaznica bo zato lahko priglašena kot nacionalni dokument za čezmejno elektronsko poslovanje (državljan Republike Slovenije bo lahko z osebno izkaznico opravljal tudi e-storitve tujih ponudnikov).

Nova osebna izkaznica se bo predvidoma začela uporabljati v začetku prihodnjega leta, kot omenjeno, pa bomo z njo lahko opravljali tudi storitve na področju zdravstva. Te bodo prilagojene poslovanju prek elektronske identifikacije.

Podrobneje o tem kaj vse prinaša novi Zakon o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja?

Novi Zakon o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja (ZEISZ) zagotavlja predvsem nacionalno pravno ureditev za področje storitev zaupanja, na področju elektronske identifikacije pa vključuje tudi ureditev izdajanja nacionalne elektronske identitete. S to se bo Slovenija, po več kot desetletju truda za ureditev tega področja, pridružila državam, ki svojim državljanom in državljankam omogočajo elektronsko identifikacijo za dostop do vseh elektronskih storitev javnega sektorja pri čezmejnem poslovanju na celotnem notranjem trgu EU, v Sloveniji pa tudi dostop do elektronskih storitev zasebnega sektorja.

Skladno z zakonom izda osebno elektronsko identiteto država, pridobi pa jo lahko državljan/ka ali tujec oz tujka, ki ima v Republiki Sloveniji prijavljeno stalno ali začasno prebivališče. Da lahko oseba s pridobljeno osebno elektronsko identiteto izkazuje svojo istovetnost pri elektronskem poslovanju, pridobi eno ali več sredstev elektronske identifikacije.

Različna sredstva elektronske identifikacije se nanašajo na različne tehnološke rešitve (na primer pametne kartice, ključki USB, mobilni telefoni in podobno) ali pa na različno raven zanesljivosti. Slednjo določa Uredba eIDAS (Uredba o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja), ki pozna tri ravni zanesljivosti – nizko, srednjo in visoko. Te ravni zagotavljajo raven zanesljivosti, da je sredstvo elektronske identifikacije veljavno in res izdano določeni osebi ter da je ta oseba tudi dejansko tista oseba, ki sredstvo elektronske identifikacije v danem trenutku uporablja za dostop do izbrane elektronske storitve. Raven zanesljivosti posameznega sredstva elektronske identifikacije torej ponudniku elektronske storitve omogoča različno stopnjo zaupanje v to, da je oseba, ki želi dostopati do njegove elektronske storitve, res oseba, za katero se izdaja.

Ker mora v skladu z Uredbo eIDAS ponudnik elektronskih storitev javnega sektorja sam določiti, katero raven zanesljivosti sredstev elektronske identifikacije bo zahteval pri dostopu do svojih elektronskih storitev, bo država izdala različna sredstva različnih ravni zanesljivosti. Za poenotenje bo Ministrstvo za javno upravo za ponudnike storitev pripravilo podzakonski akt, ki bo opredelil, na kakšen način in kako oceniti zahtevano raven zanesljivosti. Celoten koncept prinaša pomembno fleksibilnost za vse deležnike, saj omogoča prilagajanje tako različnim tehnološkim rešitvam, ki so danes aktualne ali pa bodo aktualne v prihodnosti, kot tudi različnim zahtevam ponudnikov storitev pri zahtevah za nedvoumno identifikacijo pri dostopu do svojih elektronskih storitev. Vse storitve namreč nedvoumne identifikacije osebe/uporabnika (npr. z ravnjo zanesljivosti visoka) ne potrebujejo.

Sprva bo elektronska identiteta izdana na dveh sredstvih:

• kot virtualna elektronska identiteta na osnovi storitev za spletno prijavo in e-podpis SI-PASS,
• na novi biometrični osebni izkaznici.

Nova biometrična osebna izkaznica bo izdana na osnovi spremembe Zakona o osebni izkaznici. Ministrstvo za notranje zadeve je namreč pripravilo pravne podlage za vključitev sredstev elektronske identifikacije in kvalificiranega potrdila za elektronski podpis na novo biometrično osebno izkaznico. Nova biometrična osebna izkaznica bo tako uporabna tako za elektronsko identifikacijo kot tudi za elektronsko podpisovanje. Skladno z ZEISZ bo imetnik osebne izkaznice lahko ti dve funkcionalnosti uporabljal tako za storitve javnega kot tudi zasebnega sektorja. Ker bo nova osebna izkaznica priglašena tudi za čezmejno poslovanje skladno z Uredbo eIDAS, bodo lahko državljani in državljanke elektronsko poslovali na celotnem območju EU. Hkrati bo novo osebno izkaznico mogoče  uporabiti tudi za namene kartice zdravstvenega zavarovanja, saj bo nova biometrična osebna izkaznica vključevala tudi sredstvo elektronske identifikacije nizke ravni zanesljivosti na način, da ga bo Zavod za zdravstveno zavarovanje v svojih informacijskih rešitvah lahko podprl za namene kartice zdravstvenega zavarovanja. Za dostop do zdravstvenih storitev pri zdravstvenih delavcih in zdravstvenih zavodih torej imetniki nove osebne izkaznice ne bodo več potrebovali zdravstvene izkaznice.

Na podlagi novega zakona ZEISZ se že načrtujejo tudi nove in sodobnejše rešitve za sredstva elektronske identifikacije, predvsem namenjene uporabi v mobilnem okolju. V tem kontekstu se pripravlja tudi revizija Uredbe eIDAS, katere osnutek je Evropska komisija pripravila tik pred začetkom predsedovanja Slovenije Svetu EU v mesecu juniju. Predlogi gredo v smer poenotenja izdaje sredstev elektronske identifikacije, predvsem v okviru mobilne aplikacije za mobilno elektronsko poslovanje. Predlog uvaja t. i. evropsko digitalno identifikacijsko denarnico, ki jo mora v roku 12 mesecev po sprejetju uredbe zagotoviti država in do katere bo imel pravico vsak državljan EU, uporabljati pa jo bo mogoče ne samo v storitvah javnega sektorja, temveč tudi v zasebnem sektorju na področjih, kjer je pomembno nedvoumno ugotavljanje istovetnosti uporabnikov. Vsekakor bo uvedba teh rešitev spodbujala digitalno transformacijo tako pri nas kot tudi v drugih državah, namenjena pa je tudi razmahu delovanja enotnega digitalnega trga v EU.  Usklajevanje osnutka novele Uredbe eIDAS na Svetu EU bo začela prav Slovenija v času svojega predsedovanja Svetu EU, prve rešitve pa je pričakovati v letih 2023 in 2024.