Vlada ne podpira predloga sprememb Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev

Vlada je sprejela Mnenje k predlogu Zakona o spremembi in dopolnitvi Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev  in ga posreduje Državnemu zboru Republike Slovenije.

Gradivo vsebuje mnenje Vlade Republike Slovenije v zvezi s predlogom Zakona o spremembi in dopolnitvi Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki ga je v obravnavo v državni zbor vložila skupina poslank in poslancev (prvopodpisani Miha Kordiš). Predlagatelj predlaga, da se trenutno veljavnim dokazilom, s katerimi preživninski upravičenec dokazuje neprejemanje preživnine pri uveljavljanju upravičenosti do pravic iz javnih sredstev, doda možnost dokazovanja z odločbo o priznanju pravice do nadomestila preživnine, ki jo je upravičenec prejel na Javnem štipendijskem, razvojnem, invalidskem in preživninskem skladu Republike Slovenije. Predlagatelj predlaga tudi, da se upravičencu do pravice iz javnih sredstev upošteva dejansko stanje tudi v primerih, ko prejema znesek preživnine, ki je nižji od višine, ki je bila določena z izvršilnim pravnim naslovom. Mnenje Vlade Republike Slovenije je, da se predlog Zakona o spremembi in dopolnitvi Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev ne podpre, saj je dokazovanje neprejemanja preživnine že ustrezno urejeno z veljavno zakonodajo.

Vir: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Vlada ne podpira predloga sprememb Zakona o socialno varstvenih prejemkih

Vlada je sprejela Mnenje k predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialnovarstvenih prejemkih in ga posreduje Državnemu zboru Republike Slovenije.

Gradivo vsebuje mnenje Vlade Republike Slovenije v zvezi s predlogom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialno varstvenih prejemkih, ki ga je v obravnavo v državni zbor vložila skupina poslank in poslancev (prvopodpisani Miha Kordiš). Predlagatelj predlaga, da se trenutno veljavnim dokazilom, s katerimi preživninski upravičenec dokazuje neprejemanje preživnine pri uveljavljanju upravičenosti do denarne socialne pomoči, doda možnost dokazovanja z odločbo o priznanju pravice do nadomestila preživnine, ki jo je upravičenec prejel na Javnem štipendijskem, razvojnem, invalidskem in preživninskem skladu Republike Slovenije. Predlagatelj predlaga tudi razbremenitev odgovornosti preživninskega upravičenca, ker ni sprožil postopka izvršbe z namenom izterjave neplačane preživnine. Mnenje Vlade Republike Slovenije je, da se predlog Zakona o spremembi in dopolnitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialno varstvenih prejemkih ne podpre, saj je dokazovanje neprejemanja preživnine že ustrezno urejeno z veljavno zakonodajo.

Vir: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Vlada sprejela mnenje o Predlogu zakona o dopolnitvi Zakona o tujcih

Vlada je sprejela mnenje o Predlogu zakona o dopolnitvi Zakona o tujcih in ga pošlje Državnemu zboru Republike Slovenije.

Državni zbor je vladi posredoval v mnenje Predlog zakona o dopolnitvi Zakona o tujcih, skrajšani postopek, ki ga je v obravnavo Državnemu zboru Republike Slovenije predložila skupina poslank in poslancev (prvopodpisani dr. Matej T. Vatovec).

Predlagatelj s predlogom zakona določbo 44. člena Zakona o tujcih (ZTuj-2) spreminja na način, da pri študentih, ki so državljani tretjih držav, kot dokaz o izpolnjevanju pogoja zadostnih sredstev za preživljanje v času prebivanja v državi, mesečno najmanj v višini, kolikor znaša osnovni znesek minimalnega dohodka v Sloveniji (od 1. 8. 2019 znaša 402,18 evra), zadošča pisna izjava študentovih staršev oziroma njegovega zakonitega zastopnika o tem, da ga bodo v času študija preživljali, če so ga starši po pravu države, katere državljan je, dolžni preživljati. Predlagatelj nadalje dopolnjuje tudi določbe 44.a in 44.b člena ZTuj-2 na način, da lahko tujci (bivši študenti), ki želijo v Sloveniji prebivati zaradi iskanja zaposlitve ali samozaposlitve, kot dokaz o izpolnjevanju pogoja zadostnih sredstev za preživljanje predložijo pisno izjavo staršev, skrbnikov, ožjega sorodnika, zakonca, partnerja izvenzakonske skupnosti ali druge polnoletne osebe o tem, da bodo tujcu v času iskanja zaposlitve ali samozaposlitve krili stroške bivanja mesečno najmanj v višini, kolikor znaša osnovni znesek minimalnega dohodka v Sloveniji.

Vlada pojasnjuje, da je pogoj izpolnjevanja zadostnih sredstev za preživljanje za pridobitev dovoljenja za prebivanje zaradi študija moral tujec (študent) izpolnjevati že pred uveljavitvijo novele ZTuj-2F. Novela ZTuj-2F je spremenila zgolj način izkazovanja sredstev za tiste tujce (študente), za katere obstaja zakonska dolžnost preživljanja s strani staršev oziroma njihovih zakonitih zastopnikov, saj je ukinila možnost, da kot dokaz o izpolnjevanju pogoja zadostnih sredstev za preživljanje, mesečno najmanj v višini, kolikor znaša osnovni znesek minimalnega dohodka v Sloveniji, zadošča pisna izjava študentovih staršev, ki so ga po pravu države, katere državljan je, dolžni preživljati. To pa ne pomeni, da tujec (študent), za katerega obstaja zakonska dolžnost preživljanja s strani staršev, ki se presoja po pravu države, katere državljan je tujec, izpolnjevanje pogoja zadostnih sredstev za preživljanje ne bo mogel izkazovati tudi s sredstvi, ki jih prejemata starša oziroma njegova zakonita zastopnika. Ker so morali tuji študenti že pred novelo ZTuj-2F za izdajo ali podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje zaradi študija izkazati izpolnjevanje pogoja zadostnih sredstev za preživljanje, novela ZTuj-2F ne zaostruje pogojev za pridobitev dovoljenja, temveč le spreminja način njihovega izkazovanja. Za študente, za katere ne obstaja zakonska dolžnost preživljanja s strani staršev, ki se presoja po pravu države, katere državljan je tujec, pa se način izkazovanja pogoja zadostnih sredstev ni spremenil, saj tovrstni tujec že pred novelo ZTuj-2F zadostnih sredstev ni mogel izkazovati zgolj s pisno izjavo staršev, da ga bodo v času študija preživljali.

Vlada poudarja, da so določbe 44., 44.a in 44.b člena veljavnega ZTuj-2 v skladu s pravom EU, to je Direktivo (EU) 2016/801, saj omogočajo dejansko preverjanje izpolnjevanja pogoja zadostnih sredstev za preživljanje. Vlada predloga zakona, ki bi ponovno uvedel ureditev, kot je veljala pred novelo ZTuj-2F in ki lahko omogoča tudi morebitne zlorabe pisnih izjav, zato ne podpira.

Vir: Ministrstvo za notranje zadeve

Uvedba skupnih patrulj za obvladovanje nezakonitih migracij

Vlada je potrdila dogovore med Ministrstvom za notranje zadeve Republike Slovenije, Policijo in posameznimi državami članicami Evropske unije o uvedbi skupnih patrulj in drugih skupnih oblik ukrepanja za obvladovanje nezakonitih migracij na državni meji Republike Slovenije z Republiko Hrvaško.

Zaradi povečanega obsega nezakonitih migracij, ki se pričakuje v letošnjem letu, je bil pripravljen osnutek mednarodnega akta oziroma dogovor, ki podrobneje ureja možnosti policijskega sodelovanja med državami članicami Evropske unije za primer varovanja državne meje med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško.

Namen sklenitve dogovorov je, da se na tehnični ravni dogovori konkretno sodelovanje policij obeh držav pri napotitvi mejnih policistov za varovanje državne meje med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško zaradi povečanih nezakonitih migracij. Dogovori so bili sklenjeni s Poljsko, Madžarsko, Romunijo, Litvo, Latvijo in Estonijo. Sklenitev dogovorov s posameznimi policijami držav članic EU predstavlja rešitev, ki bi preprečila hujše izzive zaradi nezakonitih prehodov državne meje med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško.

Skupno ukrepanje vodi slovenska policija. Napoteni mejni policisti, ki delujejo na območju Republike Slovenije, ravnajo v skladu z navodili slovenske policije.

Vir: Ministrstvo za zunanje zadeve