Udeleženci so morali izkazati pripravljenost v štirih delih: preverjanje telesne pripravljenosti (sklece, trebušnjaki in tek); dnevno/nočni orientaciji z zemljevidom in kompasom; 20-kilometerskem pohodu z oborožitvijo in bojno opremo ter obvladovanju osnovnih vojaških veščin. Slednje sodi med najzahtevnejše, saj se je odvijalo na 30-ih delovnih točkah, na katerih so preverjali oskrba ranjenca, postopke ob JRKB-kontaminaciji, uporabo posrednega ognja, maskiranje, premikanje pod ognjem, uporabo signalov, oceno razdalje, uporabo sredstev zvez in komuniciranja, uporabo topografske karte, pripravo različnih oborožitvenih sistemov za streljanje, poznavanje ter uporabo ročnih bomb, postavljanje in prepoznavanje različnih vrst min, poznavanje naprav za nočno opazovanje in drugo. Vse kategorije so bile časovno omejene.

Preverjanje je organizirala 173. zračno-desantna brigada ameriških oboroženih sil, zadnjih pet let je v povprečju preverjanje uspešno opravilo okoli 15 odstotkov udeležencev. Tokratnega so uspešno zaključili 404 posamezniki, med njimi sedem od devetih pripadnikov Slovenske vojske. Gre za eno najzahtevnejših preverjanj posamične usposobljenosti pehotnega vojaka v Evropi, na katerem se preizkuša posameznikovo telesno, strelsko, orientacijsko in sposobnost opravljanja drugih bojnih nalog. Program preverjanja za pridobitev znaka se je skozi zgodovino večkrat spremenil, standardi so se vedno višali. Šele v poznih 80.-ih so se ga začeli udeleževati tudi pripadniki drugih vojska (izven ZDA).