Sprejetje pogajalskih izhodišč za pogajanje z Jugoslavijo preložen na mirne čase

Temeljna izhodišča za pogajanja z Jugoslavijo je na skupni seji zborov slovenske skupščine predstavil predsednik vlade Lojze Peterle. Glavna izhodišča so bila naslednja: 1. S sprejetjem brionske deklaracije se je Slovenija za tri mesece odpovedala izvajanju deklaracije o neodvisnosti, ne pa neodvisnosti in oblikovanju samostojne države. 2. Ta čas je Slovenija razumela kot možnost za sporazumno in mirno ureditev razdružitvenih vprašanj (umik armade, zunanje zadeve, povračilo škode zaradi vojaške agresije in ropanja slovenskih podjetij, začasno sodelovanje na različnih področjih in delno financiranje zveznih organov). 3. Glede prihodnosti republik bo Slovenija upoštevala voljo republik za uresničitev njihove pravice do samoodločbe. Peterle je ob predstavitvi pogajalskih izhodišč poudaril, da v Jugoslaviji ni miru, da bi lahko začeli s pogajanji. Predsednik predsedstva Milan Kučan je predlagal, da se razprava o pogajalskih izhodiščih odloži, ker na Hrvaškem divja vojna. »Dokler divja vojna, niso mogoča pogajanja o ničemer, razen o prekinitvi ognja. … S takim stališčem Slovenija ne zavrača pogajanj, ne spreminja svojih poprejšnih stališč… Pomeni le, da s to odločitvijo o teh izhodiščih noče priznati legitimnosti te vojne in nasilnega uresničevanja političnih ciljev. Dokler govori orožje, pogajanja niso mogoča.« Poslanci so sprejetje pogajalskih izhodišč preložili na naslednjo sejo.

Poslanci so podprli deklaracijo o Jugoslaviji, a z dodatkom

Deklaracija o Jugoslaviji je bila sprejeta 27. avgusta na izrednem ministrskem sestanku v Bruslju. Dvanajsterica je v deklaraciji zahtevala, naj Srbija preneha nasprotovati dejavnosti opazovalne misije na Hrvaškem. ES je napovedala sankcije zoper Srbijo in JA, če do 1. septembra ne  bi prišlo do sporazuma o nadzorovanju premirja. ES je dala pobudo za mirovno konferenco o Jugoslaviji in za arbitražni postopek. Predsedstvo in predstavniki vlade Republike Slovenije so podprli deklaracijo, podporo pa so poiskali še na skupnem zasedanju skupščine. O odločitvah izrednega ministrskega sestanka v Bruslju je poslancem razlagal zunanji minister dr. Dimitrij Rupel. Ocenil je, da se je ES odločno postavila na stran jugoslovanskih demokratičnih republik in obsodila srbsko politiko. To je bila po njegovem mnenju do takrat najvišja stopnja internacionalizacije problemov Slovenije in Hrvaške. V razpravi je nekaj poslancev izrazilo strah, da deklaracija nič ne govori o samostojnosti Slovenije. Nazadnje je skupščina podporo deklaraciji sprejela z dodatkom, ki ga je predlagal Demosov delegat Franc Golja: »Skupščina RS podpira deklaracijo ES o Jugoslaviji s tem, da jo razume izključno kot prispevek k urejanju odnosov med samostojnimi in neodvisnimi državami, nastalimi na ozemlju bivše SFRJ. Republika Slovenija pa v nobenem primeru ne bo priznala kakršnihkoli posledic te deklaracije, ki bi zanikale plebiscitarno odločitev Slovenije.«

Izjava o agresiji na Hrvaško

Poslanci so izglasovali Deklaracijo o vojni na Hrvaškem, v kateri so obsodili napade na hrvaška mesta in vasi ter neprikrito sodelovanje enot JA z oboroženimi skupinami Srbov. Hrvaški so ponudili humanitarno in zdravstveno pomoč. Parlamente in vlade evropskih in drugih držav so pozvali, naj storijo vse, da se agresija na Hrvaškem konča, ter dodali poziv državam, naj čimprej priznajo Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško.

Priznanje baltskih držav

Poslanci so z glasovanjem priznali samostojnost Litve, Latvije in Estonije ter hkrati sprejeli sklep o navezavi diplomatskih odnosov in odprtju predstavništev v teh državah.

Lastninjenje sproža nesoglasja

Pri sprejemanju zakonov o lastninjenju nekdanje »družbene lastnine« se je pokazalo več razlik. Zakon o denacionalizaciji je poslancem obrazložil minister za pravosodje in upravo, dr. Rajko Pirnat. Po njegovem mnenju denacionalizacija popravlja stare krivice, hkrati pa je to tudi pot do lastninjenja družbene lastnine. Zakon o zadrugah je obrazložil minister za kmetijstvo dr. Jože Osterc. Tudi ta zakon je najprej predvideval vračanje zadružnega premoženja in delno lastninjenje živilsko-predelovalnih podjetij. Vendar pa delegati zakonov o denacionalizaciji in zadrugah niso uvrstili na dnevni red. Sprejemanje zakonov s področja lastninjenja se je tako prestavilo na naslednjo sejo. Proti omenjenim zakonom so bili predvsem sindikati in opozicijske stranke. Nekaj sindikalnih delavcev agroživilskih podjetij je celo organiziralo kratek protestni shod pred parlamentom.

Avtor: Matej Matija Kavčič

Viri in literatura:

• Slovenec, 29. 8. 1991.
• Delo, 29. 8. 1991.
• Pesek, Rosvita. Osamosvojitev Slovenije: Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država? Ljubljana: Nova revija, 2007.

Urad vlade za komuniciranje dovoli objavo članka na drugih spletnih straneh pod pogoji:

• Besedilo je avtorsko delo ter mora biti objavljeno nespremenjeno in v celoti
• Ustrezna navedba vira: gov.si/slovenija30