Nedavne krize, predvsem pandemija covida-19, in spremembe v mednarodnem okolju so pokazale, da se mora tudi EU prilagoditi ter spremeniti. Okrepiti mora svojo odpornost, da se bo učinkoviteje spopadala s prihodnjimi krizami. Okrevanje po covidu-19 je edinstvena priložnost, da EU usmerimo na prepotrebno pot vključujoče zelene in digitalne preobrazbe. Na svetovnem prizorišču mora EU povečati svojo politično moč in z zaveznicami graditi trdna partnerstva.

Predsednik vlade Janez Janša je v popoldanskem delu Blejskega strateškega foruma sodeloval na panelu voditeljev, ki je bil namenjen razpravi o vprašanju širitve EU na Zahodni Balkan. V razpravi, ki jo je povezoval Andraž Zidar, vodja diplomatske akademije na Ministrstvu za zunanje zadeve, so poleg slovenskega predsednika vlade sodelovali predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, Željko Komšić, predsedujoči predsedstvu Bosne in Hercegovine in član predsedstva Šefik Džaferović, kosovski predsednik vlade  Albin Kurti, poljski predsednik vlade Mateusz Morawiecki, predsednik Bolgarije Rumen Radev, albanski predsednik vlade Edi Rama, visoki predstavnik za Bosno in Hercegovino Christian Schmidt, evropski komisar za sosedstvo in širitev Olivér Várhelyi in predsednik vlade Severne Makedonije Zoran Zaev.

 Predsednik vlade je v razpravi spregovoril o procesu širitve. Ponovno je poudaril, da je razprava o širitvi, razprava o prihodnosti Evrope. Opozoril je, da ustanovni očetje Evropske unije ob njenem nastajanju niso govorili o Zahodu in Vzhodu Evrope, temveč o Evropi, ki je celovita in svobodna. Širitev Evropske unije je, kot je poudaril, orodje za izpolnitev tega cilja. Ob tem je dodal, da je naravno, da so države, ki so bile sprejete v EU v zadnji večji širitvi leta 2004, bolj naklonjene širitvi, ker je njihov spomin na širitev še vedno živ. Na vprašanje, kakšne koristi prinaša širitev EU in vključitev držav Zahodnega Balkana, pa je odgovoril, da se bo s širitvijo izpolnil okvir, ki so si ga zamislili ustanovni očetje EU. Ustanovni očetje so namreč govorili o evropskih  narodih, ki imajo kot del evropske civilizacije pravico biti del skupnega evropskega projekta. Izpostavil je še, da si v razpravi o širitvi EU lahko zastavimo tudi  vprašanje, kakšna bo Evropa čez deset let, če se ne zapolni in ne izpolni cilja ustanovnih očetov, kakšne krize nas bodo čakale, kakšna bo naša soseščina. "Tudi zato je pomembno, da širitev EU na države Zahodnega Balkana postane prioritet," je dejal predsednik vlade in nadaljeval, da se je Evropa v zadnjem desetletju ukvarjala predvsem s kriznim upravljanjem, sedaj pa je nastopil čas za iskanje odgovorov na strateška vprašanja. Po njegovem mnenju mora biti proces širitve ves čas na evropski agendi. "V času tega semestra bo Slovenija storila vse, da pospeši proces širitve," je poudaril premier.

Na vprašanje, kako izboljšati širitveni proces, je premier odvrnil, da širitev ni tehničen, temveč gre za strateški proces. Po njegovem mnenju je vprašanje širitve EU tudi politična odločitev, sam proces pa bi bilo treba začeti na začetku. Na vprašanje ali obstaja tudi politična volja za širitev, je odgovoril, da volja je, vendar to ni dovolj. "Potrebujemo tudi soglasje," je dejal premier in nadaljeval: "Mislim, da je skrajni čas, da naredimo glede širitve tudi korake naprej. Te korake moramo narediti mi, ne pa tisti, ki so v čakalnici. Države, ki so skeptične do širitve, pa moramo prositi, naj odkrito povedo, kakšno je stališče njihovih držav glede postopka širitve. Ne smemo namreč več dajati lažnih obljub, saj to poraja nove težave," je še dejal slovenski premier.