Podnebne spremembe vplivajo tudi na stabilnost in delovanje gospodarstva in finančnih sistemov. Spopadanje s podnebnimi spremembami in zagotavljanje sredstev za trajnostne projekte ter hkratno zagotavljanje finančne stabilnosti bo ključna naloga v prihodnjih letih. Ministri so se strinjali, da imajo posledice podnebnih sprememb ključno vlogo pri oblikovanju politik za obvladovanje prihodnjih tveganj v finančnem sistemu. Finančni sektor ima pomembno vlogo pri spopadanju s podnebni spremembami, zato lahko primerne pobude in ukrepi pripomorejo pri ustvarjanju trajnostnih finančnih instrumentov. »Cilj vseh nas je, da zmanjšamo morebitna tveganja. Temu bo treba prilagoditi tudi finančni sistem in izboljšati kapitalski trg,« je dejal minister Šircelj. Prepričan je, da se bodo tako okrepile tudi investicije.

Ministri so govorili tudi o tem, kakšno fiskalno politiko bo treba voditi v prihodnjih letih. Od začetka pandemije imata tako monetarna kot fiskalna politika ključno vlogo. Odziv posameznih držav je bil omogočen tudi z aktiviranjem generalne odstopne klavzule Pakta za stabilnost in rast, ki je omogočila fleksibilnost pri sprejemanju ukrepov. V letu 2022 se ohranjajo fiskalne spodbude, pogovori pa so usmerjeni tudi v prihodnost, ko bodo morale države postopno zniževati dolg, hkrati pa paziti, da ne bodo ogrozile okrevanja gospodarstva po epidemiji covida-19. Pomembno vlogo pri okrevanju bo imelo financiranje investicij. »Pot okrevanja, fiskalna vzdržnost in zagotavljanje investicij v prihodnje so naši skupni cilji. Spodbujanje investicij tudi s pomočjo mehanizma Next Generation EU bodo ključne, zato moramo najti načine, da te cilje dosegamo skupaj. Pomembno je, da s prihodnjo fiskalno politiko ne ogrozimo okrevanja in hkrati ohranjamo stabilnost javnih financ,« meni minister Šircelj.

Za gospodarstvo je pomembno tudi vprašanje reforme obdavčitve podjetij, prilagojene digitalni dobi, o čemer so poleti dosegle dogovor članice Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj ter skupine najrazvitejših držav G20. Države članice so zavezane nadaljnjemu usklajevanju, ki bi omogočilo dokončen dogovor na svetovni ravni.

Ministri so se seznanili tudi z možnostmi, kako lahko razvite države pomagajo ranljivim državam pri okrevanju po pandemiji v okviru projekta Mednarodnega denarnega sklada, povezanega s preusmeritvijo posebnih pravic črpanja ranljivim državam. Mednarodni denarni sklad je pripravil več predlogov, o katerih so ministri razpravljali. Najhitrejša in najenostavnejša možnost bi bila krepitev obstoječega sklada za zmanjšanje revščine in rast, države pa so pripravljene preučiti tudi možnost vzpostavitve novega skrbniškega sklada za odpornost in stabilnost. Sodelovanje držav pri preusmerjanju posebnih pravic črpanja bi bilo prostovoljno. »O tem bomo še razpravljali, tesno sodelovanje bo pripomoglo k uspehu tega procesa,« je zaključil minister Šircelj.