Peterle je bil optimističen: »Priznanje Slovenije je le vprašanje časa«.

Predsednik izvršnega sveta Lojze Peterle se je vrnil iz Pariza s konference evropske demokratične unije, ki je združevala desne evropske stranke. Predstavil je dogajanje na konferenci, kjer je bila v središču pozornosti Jugoslavija. Peterle je povedal, da so vsi udeleženci konference (med drugim vplivni politiki Jacques Chirac, Helmut Kohl, John Major in Alois Mock) v skupni deklaraciji poudarili, da bodo v primeru nadaljevanja srbske agresije v Jugoslaviji priznali Slovenijo in Hrvaško. Peterle je poudaril pomen pogovorov s pariškim županom Jacquesom Chiracom, ki je Slovenijo podprl tudi v javnih nastopih. Za tesnejše sodelovanje med državama se je dogovoril tudi s poljskim premierjem Bieleckim. Na podlagi pogovorov je Peterle ocenil, da je priznanje Slovenije le še vprašanje časa.

Slovenska škofovska konferenca je prek Komisije za pravičnost in mir poslala poziv odgovornim v Evropski skupnosti. Posegi Evropske skupnosti za konec vojne na Hrvaškem so bili po mnenju komisije neučinkoviti. Po njihovem bi se stanje izboljšalo z diplomatskim priznanjem Slovenije in Hrvaške.

Janša: JA se umika, možnosti za ponovni napad so vse manjše

Obrambni minister Janez Janša je na tiskovni konferenci predstavil vajo protiletalske obrambe na poligonu pri Knežaku. Teritorialna obramba je na vaji uporabila orožje, ki ga je dobila nazaj od JA. Janša je hkrati razložil, kako poteka umik JA iz Slovenije. Na ozemlju Slovenije naj bi bilo samo še deset odstotkov ognjene moči, ki jo je imela armada ob napadu na Slovenijo. Šlo je za 70 tankov in 30 oklepnih transporterjev. Poleg tega je armada začela vračati opremo TO, ki je bila nekdaj v njenih skladiščih. V Sloveniji naj bi bilo še 3430 pripadnikov JA, ki pa so se ukvarjali predvsem s selitvijo vojaške opreme. 500 pripadnikov specialnih enot pa je nadziralo umik enot JA. Umik naj bi se končal do konca septembra, zadnji vojak JA pa naj bi zapustil slovensko ozemlje najpozneje 18. oktobra.  

Janša je komentiral tudi govorice o ponovnem napadu JA na Slovenijo. Razložil je, zakaj so bile možnosti za ponovni napad na Slovenijo manjše kakor pred mesecem dni. Po njegovih besedah je sicer armada načrtovala obnovitev centralizirane Jugoslavije in socialističnega sistema, a je pri tem upala na pomoč Sovjetske zveze (SZ). Tam pa se je 21. avgusta z neuspešnim državnim udarom izkazalo, da SZ izgublja moč. Armada je tako podporo za svoje ideje našla večinoma samo še med zagovorniki velike Srbije. Nevarnost za Slovenijo bi se povečala le v primeru vojaškega zloma Hrvaške, ali če bi armada skupaj z neposrednim napadom na Hrvaško izvedla tudi manjše akcije v Sloveniji.  Vendar razpoložljive informacije niso kazale na tak razplet dogodkov. Slovenija je sicer krepila svojo obrambno sposobnost, kar je med drugim pokazala z vajo protiletalske obrambe pri Knežaku.

Rupel je iz Haaga poročal o mirovni konferenci o Jugoslaviji

V Haagu je te dni potekala mirovna konferenca o Jugoslaviji. Slovenski zunanji minister, dr. Dimitrij Rupel, je poročal, da so bili vsi udeleženci konference enotni, da je treba vzpostaviti mir na hrvaških tleh. Pri jugoslovanskih udeležencih konference je zaznal željo, da bi konferenco in z njo moratorij podaljšali. Rupel je na konferenci zagovarjal slovensko stališče, da pogovori o obujanju »mrtve« Jugoslavije niso smiselni. Slovenija ni bila pripravljena sklepati kompromisov glede svoje samostojnosti. Pripravljena pa se je bila pogovarjati o razdelitvi dolgov in dobrin v Jugoslaviji, o premirju, varovanju manjšin in človekovih pravic. Rupel je poudaril, da bi morali do izteka moratorija, 7. oktobra, zagotoviti čim večjo ekonomsko suverenost Slovenije.

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) o težavah  slovenskih podjetij v Jugoslaviji

Na gospodarskem področju je imela Slovenija, ki je bila še zmeraj vezana na Jugoslavijo, številne težave. Zato je Gospodarska zbornica Slovenije slovenskim zastopnikom na haaški konferenci predlagala, naj govorijo tudi o gospodarski vojni v Jugoslaviji. Slovenska podjetja v drugih republikah so bila najbolj prizadeta. Večkrat so jim zaplenili dnevni iztržek, dogajale so se zaplembe premoženja, prepovedali so jim prodajo nepremičnin in jim nagajali tudi na druge načine. Opozorili so, da Slovenija ni nikdar izvajala protiukrepov proti podjetjem iz drugih republik, pa je bila kljub temu še vedno izključena iz monetarnega in deviznega sistema Jugoslavije.

Hkrati so potekali majhni, a uspešni poskusi, kako Slovenijo gospodarsko povezati z Evropo. V Ljubljanski banki so podpisali sporazum z italijansko družbo za zavarovanje kreditov. Slovenskim podjetjem je bilo tako na voljo 40 milijard lir. V gospodarski zbornici Slovenije so ocenili, da se bo zaradi tega obseg poslovanja z Italijo povečal.

Avtor: Matej M. Kavčič

Viri in literatura:

• Delo, 14. 9. 1991.
• Slovenec, 14. 9. 1991.

Urad vlade za komuniciranje dovoli objavo članka na drugih spletnih straneh pod pogoji:

• besedilo je avtorsko delo ter mora biti objavljeno nespremenjeno in v celoti
• ustrezna navedba vira: gov.si/slovenija30