15. 9. 1991: Trnova pot do mednarodnega priznanja
Konference, protesti in izjave o Jugoslaviji
V nedeljo se je v Benetkah končala dvodnevna nemško-italijanska konferenca o Jugoslaviji. Zunanja ministra obeh držav Gianni de Michelis in Hans-Dietrich Genscher sta obtožila JA za stopnjevanje spopadov in zahtevala njen umik iz Hrvaške. Skupno izjavo je podprlo tudi slovensko zunanje ministrstvo, ki je poudarilo, da bi mednarodno priznanje Republike Slovenije in Republike Hrvaške ključno pripomoglo k stabilizaciji razmer.
Zahtevo po mednarodnem priznanju obeh republik je glasno zahtevalo tudi dva tisoč predvsem hrvaških demonstrantov, ki so se zbrali pred kanclerjevim uradom na Dunaju in kritizirali neodločno in dvoumno politiko predsedujočega svetu ministrov ES van den Broeka. Shoda so se udeležili tudi predstavniki vseh avstrijskih parlamentarnih strank in bolj ali manj odločno izrazili podporo mednarodnemu priznanju Slovenije in Hrvaške. Najpomembnejši slovenski zaveznik v takratni avstrijski politiki je bil njihov zunanji minister dr. Alois Mock, ki je prav tako podprl skupno izjavo nemškega in italijanskega kolega v Benetkah ter podčrtal predvsem zahtevo po vrnitvi JA v vojašnice in napotitvi opazovalcev ES v Jugoslavijo.
Težave v zraku
Zaradi zaostrovanja spopadov v bližini slovenske meje (zračni napad na športno letališče v Varaždinu, helikopterski in letalski preleti Zagreba) in prekinitev dobave električne energije hrvaški prestolnici je zvezna uprava za kontrolo letenja zaprla zračni prostor na področju območne kontrole letenja v Zagrebu, ki je zajemal Slovenijo, Hrvaško in BIH. Kot razlog za zaprtje so navedli »tehnične razloge«. Adria Airways je takoj po dogodku z brniškega letališča evakuirala štiri letala in do nadaljnjega opravljala svoje polete z letališča v Celovcu.
Prenoviteljski piknik
Stranka demokratične prenove (nekdanja Zveza komunistov Slovenije) je v Opatjem selu organizirala piknik, na katerem so govorniki kritizirali Demosovo vlado in zahtevali predčasne volitve. Predsednik SDP Ciril Ribičič je vladi očital, da se ukvarja s »popravljanjem zgodovine in sprehajanjem po tujini«. Kot govornik na političnem pikniku je spregovoril tudi Milan Kučan, ki je v tistih dneh večkrat omenjal politične delitve, sovražnosti in nestrpnosti, do katerih naj bi prihajalo ob sprejemanju nove lastninske zakonodaje. Vprašanje lastninjenja in privatizacije je poleg vprašanja denacionalizacije postalo osrednja politična tema.
Avtor: Jurij Pavel Emeršič
Viri in literatura:
- Večer, 16. 9. 1991
- Delo, 16. 9. 1991
- Slovenec, 16. 9. 1991
- Rupel, Dimitrij. Skrivnost države, Spomini na domače in tuje zadeve 1989–1992.
Urad vlade za komuniciranje dovoli objavo članka na drugih spletnih straneh pod pogoji:
- besedilo je avtorsko delo ter mora biti objavljeno nespremenjeno in v celoti
- ustrezna navedba vira: gov.si/slovenija30
Sorodne novice
-
15. 1. 1992: Slovenija – enakopravna med državami v Evropi in svetu!
-
14. 1. 1992: Slovenija ne bo podpisala tristranskega sporazuma o manjšinah
-
13. 1. 1992: Sveti sedež prizna Slovenijo, italijansko-slovenska pogajanja o manjšinah
-
12. 1. 1992: Ni težav za evropsko priznanje Slovenije
-
11. 1. 1992: Slovenski krščanski demokrati o pripravah na volitve
-
10. 1. 1992: Dogovor ES za posamično priznavanje novih držav
-
9. 1. 1992: Po zunanjepolitični umiritvi vihar doma
-
8. 1. 1992: V medijih teden dni po seji Sveta Demosa v Dolskem že predstavljena nova vladna koalicija od aprila
-
7. 1. 1992: Kdo je največ pripomogel k samostojni slovenski državi?
-
6. 1. 1992: O priznanju Slovenije in o drugih jugoslovanskih republikah